Ambasada

Rog

Samonikla iniciativa v Ljubljani, ki jo sestavljajo lokalni aktivisti in migranti. Podpri nas! / Support us!

Spremljamo:

Policijsko nasilje v centru za tujce Postojna. Več.

Ljubljana I love you but you are bringing me down

Ambasada Rog

08. oktober 2020 ob 19:00

Ambasada Rog, Trubarjeva 72, Ljubljana

LJUBLJANA, I LOVE YOU BUT YOU ARE BRINGING ME DOWN - brez dokumentov v najlepšem mestu na svetu

(fotografska razstava)

Z masovnim zavračanjem prošenj za azil, birokratskim izključevanjem in drugimi oblikami preprečevanja legalizacije ljudi, Slovenija ustvarja nove izbrisane.

Novi izbrisani so vsi, ki jim je kdaj poteklo dovoljenje za bivanje in si niso mogli urediti novih dokumentov, vsi napoteni delavci, ki so jim bile prekinjene pogodbe in niso mogli zapustiti države, vsi begunci, ki jim je potekel status in se nimajo kam vrniti... Na slovenskih upravnih enotah se tisoče ljudi bori z birokratskimi mlini na veter in poskuša nekako preživeti.

Med njimi so tudi zavrnjeni prosilci za azil, ki ostanejo na našem ozemlju z odločbo o deportaciji. Ker se v svoje domovine zaradi nevarnosti ne morejo vrniti, policija pa prisilne vrnitve ne more takoj sprovesti, so mnogi ujeti v proces deportacije po več let. V tem času nimajo ne delovnega dovoljenja, ne zdravniške oskrbe, ne pravice do socialne pomoči.

Edina možnost nastanitve je Center za tujce v Postojni - nehumano koncentracijsko taborišče, kjer se na njih izvaja pritisk, da podpišejo lastno deportacijo. Tisti najmočnejši zdržijo tudi po eno leto taborišča, vedoč da jih morajo slej ko prej izpustiti.

A tudi na prostosti ni za njih življenje nič boljše. Brez delovnih dovoljenj ali socialne pomoči so obsojeni na ulico. Policija medtem vseskozi preži na njih in čaka, da jih zaloti pri kaznivem dejanju, ki bi bil podlaga za takojšen izgon. Izgon pa jih čaka tudi, če si poskušajo papirje urediti - ob poskusu prijave zakonske zveze ali delovnega razmerja na upravni enoti se vmeša policija in zaseže osebne izkaznice, da lahko človeka z njo lažje deportira.

Medtem okoli sebe opazujejo tiste srečne državljane, ki hodijo v službe, študente v knjižnicah in turiste, ki se prešerno sprehajajo čez meje. Opazujejo ljudi z veljavnimi dokumenti. Ljudi, ki jim je bilo dovoljeno ustvariti si dom.

Eden izmed teh izbrisanih je Anoir B, ki v Sloveniji biva že skoraj 4 leta - večino tega časa na ulici ali zaprt v Centru za tujce. Kljub vsem težkim izkušnjam pa ima Slovenijo za svoj dom in ne želi nikamor. S svojim starim telefonom dokumentira prizore vsakdanjega življenja v Najlepšem mestu na svetu, čeprav ni v njem ne domačin ne turist.

Ravno ko je pripravljal fotografije in besedila za razstavo, ki bi pokazala mesto skozi njegove oči, ga je ponovno odpeljala policija. Spet mu grozijo z deportacijo. Otvoritev svoje razstave bo zato spremljal izza rešetk, v kontejnerju Centra za tujce.

*pobirali bomo tudi prostovoljne prispevke za avtorja

*upoštevali bomo vsa priporočila NIJZ in ostali varni pred covid-19.