Ambasada

Rog

Samonikla iniciativa v Ljubljani, ki jo sestavljajo lokalni aktivisti in migranti. Podpri nas! / Support us!

Spremljamo:

Policijsko nasilje v centru za tujce Postojna. Več.

Izredno stanje v Centru za Tujce v Postojni

Poročilo o stanju v Centru za Tujce

V Delovni Skupini za Azil smo pripravili poročilo o stanju v Centru za Tujce.

Podpiši peticijo za zaprtje Centra za Tujce!

Postojnska jama je eden izmed turističnih biserov Slovenije, le malo ljudi pa se zaveda, da se nekaj minut stran skriva ena najbolj sramotnih ustanov v slovenskem prostoru: t.i. “Center za odstranjevanje tujcev.”

Že od začetka je to zaprto taborišče prostor brutalnih zlorab človekovih pravic. Ljudje so prikrajšani najosnovnejšega dostojanstva, brez osnovne oskrbe in stika z zunanjim svetom, največkrat pa niti ne vedo, zakaj so zaprti. Poskusi samomorov so zato nekaj vsakdanjega, psihično uničene taboriščnike pa se zapira v samice. V njem so se nekoč znašli izbrisani, bosanski begunci in odpuščeni delavci, danes pa so tam zaprti begunci iz Bližnjega Vzhoda in Afrike.

Naša skupna dolžnost je, da ustavimo ta zločin nad človeštvom in od slovenskih oblasti zahtevamo, da se koncentracijsko taborišče takoj zapre!

Podprite kampanjo s podpisom te peticije in se pridružite aktivnostim za zaprtje centra.

Zaprimo koncentracijska taborišča!
Ustavimo nasilje na mejah!
Svoboda za vse ljudi!

Kaj se dogaja?

Situacija v Centru za tujce se vztrajno slabša. Spremljamo jo preko sledečih objav:

12. januar 2021: Potrjeno nasilje v CTZ Postojna - zavajanje policije

6. januar 2021: Tukaj smo: Mafijske metode policije v Postojni

4. januar 2021: Tukaj smo: Policisti so me pretepli v Postojni

4. januar 2021: Policijsko nasilje

30. december 2020: Požar

2. december 2020: Tukaj smo: Bobby

11. november 2020: Samopoškodovanje - simbol sodobne azilne politike

10. november 2020: Poročilo varuha človekovih pravic

22. september 2020: POROČILO O DOGAJANJU V CENTRU ZA TUJCE PO PROTESTU

21. september 2020: Tukaj smo: Trade in the name of humanity in postojna prison

11. september 2020: Tukaj smo: Video reportaža iz protesta v Postojni

2. september 2020: Poročilo delovne skupine za azil

1. september 2020: Odziv na ugotovitve državnega sekretarja

28. avgust 2020: Ambasada Rog: Izjava na protestu

27. avgust 2020: Tukaj smo: Police dogs in dining hall

26. avgust 2020: Tukaj smo: Suicide attempt in Postojna

25. avgust 2020: RTV prispevek o protestu

25. avgust 2020: Tukaj smo: Concentration Camp Postojna

25. avgust 2020: Protest: Zaprimo koncentracijska taborišča

21. avgust 2020: Gladovna stavka / Hunger strike

20. avgust 2020: Urgentno: Gladovna stavka

4. avgust 2020: Odziv na odgovore policije

31. julij 2020: Članek v Mladini

29. julij 2020: Članek v 24ur

28. julij 2020: Protest videji

28. julij 2020: Protest v Centru za tujce

Kaj je Center za tujce?

V zaprtem oddelku v Centru za tujce v Postojni so tujci omejeni na gibanje v stavbi, z eno uro izhoda na dvorišče za telovadbo in eno uro interneta na dan. Obiski so možni, vendar lahko trajajo le 20 minut. Poleg tujcev, ki so jim zavrnili prošnje za azil, so v Centru za tujce zaprti tudi tisti v dublinskih postopkih predaje drugim državam EU, za zapiranje katerih prav tako ni pravne podlage, in pa tujci, ki so jim pretekla dovoljenja za bivanje ali so jih prijeli na ozemlju RS brez veljavnih dokumentov. Ker nimajo nobenih informacij v zvezi s svojimi postopki in niti ne vedo, zakaj so zaprti, bivanje v Centru za tujce predstavlja izjemen psihološki napor. Dodati je treba, da so bili zaprti tudi mladoletniki in družine. V času spremljanja zaprtih tujcev smo bili informirani o številnih poskusih samomorov, večkrat pa so se tujci iz protesta samopoškodovali ali gladovno stavkali.

V nekaterih primerih, ko so za tujce intervenirali prijatelji in garantirali za njihovo oskrbo, je Center za tujce odobril t.i. milejši ukrep, po katerem tujec v času postopka lahko biva zunaj, a se mora mesečno javljati na policiji. Na splošno pa zaprte osebe zelo težko dostopajo do pravne pomoči, v zaporu jim namreč vzamejo telefone in omejijo komunikacijo z zunanjim svetom, rok za pritožbo pa je zgolj 3 dni. V večini primerov,, ko so bile pravočasno vložene pritožbe na odvzem prostosti, jim je upravno sodišče vedno ugodilo, a se praksa zapiranja še vedno nadaljuje, saj je bilo temu namenjeno premalo medijske in institucionalne pozornosti, sodna praksa pa se še ni ustalila.

Čemu izredno stanje?

Kot so mediji že poročali, je Ministsrtvo za notranje zadeve junija pričel s prakso zapiranja prosilcev za azil v postojnski zapor za tujce. To je pripeljalo do prenatrpanih kapacitet in vzpostavljen je bil poseben “kontejnerski oddelek” v velikem, z rešetkami zaprtem skladišču, kjer prosilci za azil brez osnovne oskrbe, mnogi še vedno poškodovani in brez čistih oblek, čakajo na odločitev MNZ. Hrano prejemajo preko rešetk, z ničemer ni poskrbljeno za zdravstveno varnost (nikakor ne gre za karanteno, saj si skupne prostore včasih deli preko 100 oseb, ves čas pa prihajajo novi). Večina jih ob priporu ne prejme odločbe o odvzemu prostosti, na katere bi se lahko pritožili, niti nimajo dostopa do odvetniške pomoči. Tako čakajo po več tednov ali mesecev, brez informacij in stika z zunanjim svetom. Nekateri so med priporom sprejeti v azilni postopek in čakajo na odločitev MNZ, večina pa jih je deportiranih v taborišča v BiH preko nasilne hrvaške policije. Mnogi so bili s strani hrvaških organov že pretepeni in oropani, vse bolj pogosta pa so tudi pričevanja o odvzemu denarja in nasilju s strani slovenskih policistov.

Dodajmo še informacijo, da takšnega režim zapiranja prosilcev za azil ne izvajajo nikjer drugje v Evropi, saj očitno krši osnovne človekove pravice. Če bi kakšna tuja država evropske državljane več mesecev držala zaprte v kontejnerjih, medtem ko ocenjuje njihove vizumske vloge, bi šlo nedvomno za velik mednarodni škandal.