Hej prijatelji. Sem prosilec za azil iz Irana. V Sloveniji sem že od leta 2016. V teh petih letih, kar sem tukaj, se je meni in ostalim beguncem zgodilo mnogo stvari. Nekatere od teh stvari so bile resnično žalostne, medtem ko so bile nekatere lepe. Seveda razumem tiste izmed mojih prijateljev, ki se vedno pritožujejo nad problemi, s katerimi se srečujejo v Sloveniji. To je zaradi neznosnega psihološkega pritiska, ki ga imajo, in hočejo to deliti z drugimi, da bi jih mogoče kdo razumel in bi se zaradi tega lahko malo pomirili ali potolažili. Toda danes bi rad delil z vami drugačno zgodbo. Ker verjamem, da ima življenje nešteto lepot. In rad bi povedl tudi to, da smo poleg vseh težkih situcij v Sloveniji imeli tukaj tudi mnoge lepe trenutke in te trenutke moramo znati ceniti. Naj spregovorim o svoji izkušnji.
V tem času sem spoznal veliko prijaznih in predanih ljudi. Vedno so bili odprti do mene in so me vedno sprejemali, brez da bi se obremenjevali z mojo nacionalnostjo, vero in prepričanji. Sprejeli so me takšnega kot sem. Takšni so bili recimo naši socialni delavci v azilnem domu na Kotnikovi. Ti ljudje so res spoštovaja vredni, trudijo se z vsemi svojimi močmi, da bi olajšali življenja nas beguncev. Vedno pomagajo in nam stojijo ob strani, ko nam je težko.
Najboljši primer teh krasnih ljudi, ki vam ga lahko podam, je vodja Kotnikove.
Ona je mlada lepa ženska, vedno nasmejana, močna, modra, sočutna, z očmi polnimi upanja in dušo polno iskrene ljubezni do ljudi. “Miša”. Nikoli ne bom pozabil prvega trenutka, ko sem jo spoznal. Od tega je že skoraj pet let. Sedel sem v jedilnici med kosilom, s svojim prijateljem, videla sva mlado nasmejano žensko, ki je hodila proti nama. Prišla je in rekla: “Živjo fanta, kako sta?” In rekel sem prijatelju: “Mislim, da je naša nova socialna delavka.” Od tega dne to danes sem videl mnogokrat, kako iskreno je delala in nam pomagala. Srečna je bila, ko smo bili srečni, žalostna, ko smo bili žalostni. Vedno je bila z nami in nam stala ob strani.
Miša ima izjemno osebnost. V celem svojem življenju sem spoznal veliko prijaznih ljudi, toda Miša je nekaj posebnega. Vedno priskoči prva na pomoč. In ko pomaga, popolnoma pozabi nase. Je vodja in zaščitnica v vseh pogledih, tako za nas kot za svoje sodelavce. Njene potrebe zanjo vedno pridejo na vrsto zadnje. Mislim, da je njej v življenju najpomembnejše deljenje čiste ljubezni in pomoč ljudem. Iskreno, ko je Miša v azilnem domu, naše skrbi izginejo, saj vsi lahko vonjamo upanje in vero v boljši jutri. Vsi vemo, da ko ona dela, je vse na svojem mestu. Ker je odličen organizator, zna delati z ljudmi in zna se spopasti s težavami.
Zadnje leto sem bil v zelo težkem življenjskem obdobju, moje mentalno zdravje je bilo na psu. Nisem prepričan, da bi zmogel brez Mišine pomoči. Toda ona je stala ob meni in me podpirala in varovala. Pomagala mi je verjeti vase, da sem lahko bil močan in se boril za svojo prihodnost. To vsi v življenju potrebujemo. Mnoga leta sem se boril za svoj status begunca na sodišču. Ko je sodišče končno določilo ministrstvu, naj mi dajo pozitiv, sem mislil, da se bodo moja situacija končno uredila. Toda ministrstvo mi je vseeno ponovno podelilo negativ. Takrat sem začel dobivati ponične napade. Če ne bi bilo nje takrat ob meni, nimam pojma, kaj bi se zgodilo z menoj. Nudila mi je psihoterapije, saj je psihoterapevtka in zelo mi je pomagala, da sem se sestavil nazaj in se postavil na noge. Od nje sem se naučil, kako naj bom močan in kako naj ljubim ljudi brez pričakovanj in kako naj se borim za svoje cilje. Zame je ona kot prečudovita gora, nepremična in močna.
Razlog, da delim to zgodbo z vami in vam pokažem Mišo kot zgled, je hvaležnost za vse, kar je naredila zame in za moje prijatelje in znance. Njeni dolžniki bomo ostali celo življenje. In vedno bomo rekli, da je Miša ena tistih velikih ljudi, ki smo jih spoznali v Sloveniji in se od njih veliko naučili in imeli vedno njihovo prijateljsko podporo in ki imajo naše spoštovanje in ljubezen za vedno.
Na koncu hočem samo še enkrat poudariti, da je življenje polno lepih stvari. Osredotočimo se na svetlobo in lepoto v življenju, namesto na temo in žalost. In cenimo tiste ljudi, ki so nam pomagali, da smo imeli te lepe trenutke v Sloveniji.
Hvala vsem, Miša in ostali moji prijatelji, rad vas imam.
Mansouri