V NOČNI MORI

Sem prosilec za azil, zaprt v Centru za tujce.

Bil sem v bolnici zaradi poškodbe, ko sem prišel iz bolnišnice, so me uklenili. To so zagotovo zabeležile kamere. Nato so me štirje policisti odpeljali tja, kjer ni kamer, kjer so me tepli. Trije so me držali, en pa mi je zvijal koleno, ki sem ga imel poškodovanega že od prej. Potem sem tega policista odrinil, ker nisem več prenesel bolečine. Potem so me zaprli v samico. Ničesar nisem naredil. Samo odrinil sem policaja, ki mi je povzročal bolečino. Rekel sem jim, da me ne morejo ukleniti v lisice brez razloga. Sploh ne morem verjeti, v kakšnem položaju sem se znašel. Prišel sem v Slovenijo, demokratično državo, in zaprosil za azil, ker sem ogrožen v svoji državi, pa so me samo zaprli, poniževali in mučili. Dobil nisem nobene pomoči.

Naj povem, da sem tukaj v Centru za tujce pod velikim stresom. Policisti nad mano izvajajo velik pritisk. Zato se tudi velikokrat porežem po telesu. Ko vidim kri, se počutim bolje. A nobeden mi ne pomaga. Nobenemu tukaj ni mar za nas, obravnavajo nas kot živali. Eden od naših sojetnikov tukaj je zdaj v psihiatrični bolnišnici v Idriji in se tam počuti veliko bolje, kot se je počutil tukaj. Še en drug sojetnik je bil odpeljan na psihiatrijo v Idrijo. Cel čas so ga imeli uklenjenega. Zvezane je imel tako roke kot noge. Pa je vseeno rekel, da želi ostati tam in da se ne želi vrniti sem v Postojno. Vseeno so ga vrnili in zdaj je še bolj nesrečen kot prej. Vsak dan upam, da se ne bo ubil.
Psihiater, ki nas obiskuje v Centu za tujce, je na izvid po mojem obisku napisal, da priporoča hitro odločanje o azilu, ker zaprtje v tem Centru očitno zelo škoduje mojemu zdravju. Ta izvid sem poslal svojemu inšpektorju, ampak mi ni prisluhnil. Nikoli ne dobim nobenega odgovora. Pisal sem inšpektorju, pa mi ni odgovoril. Ostajam zaprt.
Samo eden inšpektor je tukaj, ki se do nas obnaša kot do ljudi. Ostali ne.

Mene so po krivem obtožili, da sem zlomil vrata. Eden izmed inšpektorjev se je podpisal pod ta papir, da sem jaz zlomil vrata. Ko so ga vprašali, če so vrata res zlomljena, je rekel, da niso. Podpisal se je pod nekaj, česar sploh ni prebral.

Tukaj je še problem prevajalka, ki nikoli ne prevede tega, kar hočemo povedati pristojnim. Prevaja samo to, kar hočejo oni povedati nam.

Ujeti smo v nočni mori, pa nihče ne ve, da sploh obstajamo in kaj se nam dogaja.

Amine, Alžirija