V tem času nikogar ne zanimamo begunci. Če pridejo novi zakoni in pravila, slaba ali dobra, ni nikomur mar. Zdi se mi, da so bili ljudje pred nekaj leti bolj občutljivi na to, kaj se dogaja z nami v njihovi državi. Ne vem zakaj, ampak občutek imam, da zdaj ljudje želijo verjeti, da so se stvari uredile. Pa se niso.
Ko sem prišel v Slovenijo, je bilo slabo. Veliko ljudi se mi je opravičevalo, da je tako. Celo protestirali so. Potem je prišla vlada Janeza Janše. Takrat je še več slovenskih znancev sočustvovalo z mano. Rekli so mi, da razumejo, da je pod Janšo slabo za nas begunce. Da se moramo samo znebiti Janše in takoj bo bolje. Za vse, za njih in za nas.
Mnogo mojih prijateljev je v tistem obdobju želelo zapustiti državo, ker je bilo pretežko. A vsi so jim svetovali, da naj počakajo, saj bo po koncu Janeza Janše veliko bolje. Pa smo čakali.
In potem se je vlada zamenjala. Bili smo veseli, saj naj bi zdaj prišel čas, ko bo v Sloveniji končno dobro za begunce. Vsi so nam govorili, da se bodo zdaj spoštovale človekove pravice in da bo zdaj naše življenje boljše.
Čakali smo in čakali. Živeli naprej. Delali. Stvari se niso spremenile. Na trenutke se nam je zdelo, da so se celo poslabšale. Na desetine naših prijateljev je pristalo v Centru za tujce v Postojni. Drugi so bili ob socialno pomoč zaradi slabega znanja jezika. Ostali so dobili papirje, da jih bodo vrnili na Hrvaško. Še nikoli nisem videl toliko ljudi, ki so pristali na cesti. Še nikoli se nisem rabil posloviti od toliko prijateljev, ki so obupali in odšli drugam.
Ja, obupali so. Čakali so, ker so jim vsi govorili, da bo po Janši bolje. Čakali so še nekaj mesecev, pa ni bilo bolje in so šli. Še tisti, ki niso želeli oditi, so odšli, ker so dobili negativ ali pa Dublin.
Najhuje pa je, ko želimo zdaj potarnati našim prijateljem in znancem. Prej so nas vsi poslušali in nas razumeli. Zdaj pa nam vsi govorijo: “Pa kaj tarnaš, zdaj je bolje. A ne vidiš, da je bolje?”
Ne, ne vidim.
Počutim se, kot da smo bili na nek način izigrani. Da smo bili uporabjeni kot karte za nek politični boj, za katerega smo mislili, da je tudi naš. Ljudje so govorili, da Janša krši pravice beguncev. Ko so se ga znebili, pa so na nas pozabili.
Tudi sam se vsak dan spopadam z vprašanjem ali naj odidem. S preveč težavami se srečujem na vsakem koraku. Prej sem še čakal, da bo kaj drugače. Ampak ni nič bolje, samo vsi mi govorijo, da je.
Ko je bil na oblasti Janez Janša, sem lahko vsakemu povedal, kakšne težave imamo. Vsi so kimali in me razumeli. Zdaj imamo še hujše težave, pa nam nihče ne kima in nihče nas ne razume. Vesel sem, da se je vlada zamenjala, nihče ne želi takšnih vlad, pred kakršnimi smo mi bežali iz svojih držav. Ampak spremenilo se ni nič, razen to, da so zdaj naše težave postale ljudem nepomembne. Oni kar verjamejo, da je zdaj za nas ok. Čeprav ves čas objavljamo zgodbe o krivicah, ki se nam godijo.
Zaključim lahko, da je zdaj za nas slabše. Ves čas je slabo. Ampak pod enimi vladami nas ljudje želijo poslušati, pod drugimi vladami pa si zatiskajo ušesa.
N, Palestina
Leave a Reply