Dogodki tega tedna spadajo v kategorijo “saj ne more biti res, pa je…” Ko so bili pred dobrim letom naši današnji ministri še opozicijski poslanci v koaliciji KUL, so ostro obsodili Janševe rasistične in protiustavne novele Zakona o tujcih in Zakona o mednarodni zaščiti. Še več, na Ustavno sodišče so poslali zahtevo za oceno ustavnosti spornih členov, pobudo pa je podpisalo 36 opozicijskih poslancev.
Danes, ko so prvaki strank LMŠ, SAB, Levice in SD postali ministri v vladi Roberta Goloba, pa so na seji vlade potrdili sklep, da so Janševe novele skladne z ustavo. Prav ste slišali, isti politiki so zgolj leto in pol kasneje povsem spremenili lastna stališča. In čeprav je njihova pobuda še vedno v presoji na Ustavnem sodišču, je vlada svojo lastno pobudo označila kot nepotrebno, Janši pa so dali prav.
Za nenavadnim sklepom vlade se seveda skriva minister Poklukar, ki drži politično kontinuiteto na Ministrstvu za notranje zadeve. Tam politika do migrantov ostaja enaka, ne glede na to, kdo je na oblasti. Nekatere sporne člene (med njimi možnost ukninitve pravice do azila) so na ministrstvu izdelali že pod Vesno Gyorkoš Žnidar, nato jih je po intervenciji Ustavnega sodišča v zakon vrnil Hojs, zdaj pa jih zagovarja Poklukar. Drugi obrazi, ista politika.
Iste ostajajo tudi metode. Sporni členi se vtaknejo v zakone brez javne ali strokovne razprave, civilno družbo in sindikate se ignorira, odločevalcem pa se členi dobesedno podtaknejo. Podobno kot pri nedavnem procesu sprejemanja spornega (prav tako Hojsovega) člena o obveznem izpitu slovenskega jezika za družinske člane tujih delavcev, se je tudi tokratni sklep znašel v vladnem gradivu potihem in mimo razprave. Ministri Levice so že priznali, da so storili napako in med paketom sklepov, ki so jih potrjevali, niso opazili sporne izjave. Minister Han iz vrst SD je celo odkritosrčno priznal, da včasih ne ve, o čem glasuje.
Tako MNZ spretno izkorišča procesne pomanjklivosti v vladi.Ko pa nadležni novinarji ali organizacije le opazijo, kaj se dogaja, in na to javno opozorijo, pa stopi v ospredje “realpolitična zdravorazumskost”. Politiki začnejo racionalizirati svojo dvoličnost in jo celo zagovarjati. In tako kot so se pri podpori Hojsovemu členu o slovenščini uspeli prepričati, da v resnici “pomagajo pri integraciji”, se nekateri že zdaj prepričujejo, da se s podporo Hojsovim členom le prilagajajo “spremenjeni migracijski situaciji”. Minister Šarec je naprimer že razložil, da “so se nezakonite migracije v letošnjem letu povečale za 300 odstotkov in da so se varnostne razmere bistveno spremenile”. “Če so na ministrstvu za notranje zadeve presodili, da je situacija takšna, da je potrebno takšno mnenje, potem so verjetno to delali na podlagi nekih ocen…” Včerajšnja groba kršitev ustavnega reda tako postane današnja zdravorazumska rešitev.
Toda nam, ki moramo živeti pod bremenom njihovih zakonov, je popolnoma vseeno, ali politiki svojo kruto dvoličnost upravičujejo z nekompetentnostjo ali pa nam jo prodajajo kot racionalnost. Že pred volitvami smo vedeli, da je “anti-janšizem” koalicije KUL bil za marsikaterega kariernega politika le priročno sredstvo za vzpon na oblast, in da za njim niso stala resnična prepričanja ali vrednote. Ne čudi nas, ko s svojimi ravnanji v vladi to potrjujejo. Zato tudi naša stališča ostajajo nespremenjena: členi zakona o tujcih in zakona o mednarodni zaščiti, ki so bili sprejeti v času Janševe vlade, morajo nujno ven, oba zakona pa sta bila že pred tem nehumana in potrebujeta temeljito prenovo!
Spremembe v pravo smer se zagotovo ne bodo zgodile pod trenutnim vodstvom MNZ, zato smo se tudi pridružili pobudi civilnodružbenih organizacij k odstopu ministra Poklukarja, vlado pa pozivamo k takojšnji odpravi spornega sklepa zadnje seje.
Leave a Reply