V Slovenijo sem prišel že pred skoraj petimi leti. Zaprosil sem za azil. Nisem dobil statusa. Zato ker sem iz Afganistana. Zdaj sem že drugič v Postojni, v Centru za Tujce. Hočejo me deportirati. Danes zjutraj je prišel v sobo inšpektor in mi je rekel: “Meni je čisto vseeno, če si ti dober človek ali ne. Če delaš dobro ali ne. Mi dobimo denar od Evropske unije, zato te bomo deportirali.” Seveda dobite denar, vem jaz to.
Zdaj pa poslušajte mojo zgodbo, vam bom povedal, kar imam za povedati.
Povem vam – tudi če bom umrl v Centru za tujce, ne bom podpisal tistega papirja, da me lahko vrnejo nazaj v Afganistan. Slovenci sploh ne vejo, kaj to pomeni biti begunec. Jezus je bil begunec. Jaz sem Noor, tudi begunec. Saj ni panike, ko bom umrl, prosim, da moje mrtvo telo vržejo v morje.
Država Slovenija nima nobenega posluha za ljudi iz Afganistana, zakaj? V Afganistanu je vendar vojna. Sploh se ne spomnim, da kdaj tam ni bilo vojne. Odkar sem jaz živ, zagotovo ne. Za Slovenijo pa smo vsi, ki bežimo pred njo, kriminalci. Vse obravnavajo isto, delavne in poštene ljudi in tudi tiste nepoštene, vse nas mečejo v isti koš. Ne vem, zakaj me ne razumejo, da sem jaz samo človek, ki bi rad delal in živel normalno življenje. Mislil sem, da bo en dan vse uredu in da bojo spoznali, da ne želim nič slabega in da bi rad samo živel. Zato tudi nisem zbežal po negativu in sem čakal. Javljal sem se vsak teden na policijo, vse sem delal po pravilih. Zdaj imam pa tole, spet zaprt v tej Postojni. Ne dovolijo mi niti poroke z mojo punco! Pa kakšna je to fora?
Včasih razmišljam o Afganistanu. O Talibanih. Slovenski MNZ dela isto kot Talibani. Talibani te ubijejo enkrat, MNZ pa te ubija počasi, vsak dan. Moj inšpektor David Natlačen gleda samo papirje. Izgubil sem eno življenje zaradi nekih brezveznih papirjev. Kje je Evropsko sodišče in Varuh človekovih pravic, ko jih rabiš? Tudi gledajo samo papirje.
Jaz nisem tako nor kot mislite. Hudo mi je – to ni igra. Oni pa se igrajo z življenji.
No, pa pojdimo naprej, pa da vidimo kdo bo zmagal, če se že igramo. Ampak zdaj me nič ne boli, ker vem, da je z mano cela Slovenija. Vmes se bom še malo učil slovenščine, ki res ni lahek jezik.
Noor, Afganistan