Ne, ni ministrstvo za notranje zadeve izgubilo kompas pod Hojsom, Ministrstvo za notranje zadeve je fašistična institucija že 30 let, Hojs je samo popolni minister zanjo. Te iste politike so se namreč izvajale tako pod Boštjanom Poklukarjem kot pod Vesno Györkös Žnidar, Vinkom Gorenjakom, Katarino Kresal in vsemi ostalimi, začenjši z Igorjem Bavčarjem. Ne pozabimo na zločinski IZBRIS, ki se je zgodil pred 29 leti. Že takrat je MNZ začrtal smernice svoje politike, ki se jih drži še danes. Ministri se menjajo, prakse pa ostajajo enake.
Negativ, ki ga je MNZ podelil begunki in njenim hčerkam, ker posilstvo ni nehumano in ponižujoče dejanke, je klasični primer odločb, s katerimi Slovenija zavrača prošnje za azil in begunce izganja iz države. Že leta opozarjamo na takšne zločinske prakse, v katerih brezimni uradniki pošiljajo ljudi v trpljenje in smrt. Obrazložitve zavrnjenih prošenj vsekakor niso nevtralno delo stroke, temveč izvajalcev fašistoidnih politik izganjanja tujcev iz naših tal.
IZBRIS in IZGON sta ključna temelja, na katerih je postavljena politika naše države, vse od osamosvojitve dalje.
Pripisujemo izjavo od Delavska svetovalnica:
“NI DOVOLJ PERIODIČNO ZGRAŽANJE, NUJEN JE SISTEMATIČNI VSAKODNEVNI BOJ PROTI FANATIZMU APARATČIKOV!
Včeraj je novinarka RTV SLO Eugenija Carl objavila primer zavrnitve prošnje za mednarodno zaščito, kjer so aparatčiki na Ministrstvu za notranje zadeve zapisali »Posilstvo, ki ga je bila deležna prosilka, je sicer vsega obsojanja vredno dejanje, vendar kot tako ne predstavlja nehumanega ali ponižujočega ravnanja, kot izhaja iz definicije in prakse 3. člena EKČP. Po mnenju pristojnega organa pri prosilki in njenih hčerah, kljub temu, da je bila prosilka deležna posilstva, za mladoletni prosilki pa njuna mama zatrjuje, da sta mu morali biti priča, ne obstajajo kakšne posebne osebne okoliščine, ki bi kazala na to, da bi bile ob vrnitvi v izvorno državo izpostavljene resni škodi v smislu druge alineje 28. člena Zakoa o mednarodni zaščiti«
Veliko komentarjev tega ogabnega teksta je šlo v smer »poglej kaj dela Hojsovo ministrstvo«. Ampak pozor!! Enačiti te ogabne zavrnitve prošenj za mednarodno zaščito zgolj s Hojsom in časom njegovega »ministrovanja« je NAPAČNO. Pa ne zaradi tega, ker tega ni spisalo Hojsovo ministstvo – ne! Ampak zato ker je zadeva še veliko hujša –t a »odločitev« je del sistematične, že več let pred Hojsom prisotne politike ministrstva, ki se sedaj nadaljuje – in razrašča – pod »ministrom« Hojsom. Ta odločitev je del učinkovitega sistema – kot je učinkovit del sistema tudi “minster” Hojs.
Prava analiza stanja je torej naslednja: pod “ministrom” Hojsom uspeva MNZ brezosebnim aparatčikom končno (!) realizirati vse to, kar so že ves čas propagirali – in kar se navsezadnje zdaj tudi kaže z zadnjimi predlaganimi spremembami tujske zakonodaje, ki bodo naslednji teden obravnavane v Državnem zboru, in ki bolj ali manj očitno (še bolj) zapirajo vrata migrantom. Ta “odločitev” MNZ nam torej pokaže, kaj se zgodi ko se združita brezosebna večletna sistematična aparatčikarska politika zavračanja prosilcev za azil in program ideološkega uberapartčika tipa Hojs.
Da pa tudi konkretno prikažemo da je ta odločitev MNZ posledica večletnega sistematičnega brezosebnega fanatizma aparatčikov na MNZ, kateremu sedaj še krije hrbet program ideološkega uberaparatčika Hojsa, bomo jutri skupaj z Delovno skupino za azil objavili več ogabnih zavrnitev prošenj za mednarodno zaščito, ki so se zgodile v zadnjih letih!
Ni dovolj periodično zgražanje, nujen je sistematični vsakodnevni boj proti fanatizmu aparatčikov!
Goran Lukić, Delavska svetovalnica“