Begunci zapustimo svojo državo zaradi vojne ali drugih problemov, med drugim tudi zaradi revščine, pomanjkanja služb in perspektive. Ali pa bežimo iz diktature, kjer ne smemo ničesar reči proti sistemu, saj bi nam v tem primeru grozila mučenje ali smrt.
Zbežimo v upanju, da si bomo lahko nekje drugje ustvarili novo življenje, vredno človeka.
Ko pridemo v Slovenijo, nas namestijo v azilni dom, kjer zaprosimo za azil. Na odgovor čakamo mesece ali celo leta. V tem času dobivamo samo 18 eur žepnine na mesec, včasih nam pozabijo dat celo to. Delovno dovoljenje dobimo šele po 9 mesecih, a tudi potem je težko dobiti službo.
To čakanje pa slabo vpliva na ljudi. Ne smeš delati, ne moreš hoditi v šolo, izgubljaš čas in ne veš ali ti bodo sploh odobrili mednarodno zaščito. Ne veš torej, če boš lahko ostal in živel tukaj. Države pa prav tako ne smeš zapustiti, če greš kam drugam, te pošljejo nazaj.
Nekateri na koncu vendarle dobimo papirje, a mnogi te sreče nimajo. Država zavrne njihovo prošnjo za azil in jih namesti v Center za tujce v Postojni. Če jih ne deportirajo, jih po šestih mesecih spustijo ven. Toda življenje se za te osebe popolnoma spremeni. Ne morejo nazaj v azilni dom, ne dobijo več 18 eur na mesec. Nimajo več delovnega dovoljenja, nimajo zavarovanja, nimajo pravice do socialne podpore. Nimajo sobe, kjer bi lahko spali. In kar je najpomembnejše – ne smejo zapustiti Slovenije. In, kako naj živijo?
Mnogi od teh ljudi so utrujeni od vsega skupaj. Nekateri najdejo koga, da jim pomaga, toda veliko jih te možnosti nima. Takšni so prisiljeni, da se znajdejo na takšne načine, ki se jih drugače ne bi nikoli posluževali. Nekateri morda kaj ukradejo, drugi prodajajo droge. Policaji vedo, da bo prišlo do tega, ves čas prežijo nanje, da bi jih zasačili. Sprašujejo jih: “Kako se preživljaš? Zagotovo kradeš ali prodajaš droge ali tihotapiš ljudi. Saj drugače ne moreš do denarja.”
Tako ti begunci postanejo v očeh družbe kriminalci. In slovenska vlada reče: “Poglejte jih, kriminalci so, zato jim nismo dali azila”. In mediji in državljani rečejo: “Poglejte, begunci so slabi, ne zaslužijo si azila.” Ampak te ljudi je v kriminal potisnila ravno država, ker jim ni dala azila in jih je s tem vrgla na cesto brez papirjev in pravic.
Če bi država podelila tem ljudem azil in jim dala priložnost, sem prepričan, da bi lahko vsi koristili slovenski družbi. Če daš ljudem priložnost, proftirajo vsi. Če jim je ne daš, so vsi na slabšem.
xx