Sem človek iz Alžirije in že kar nekaj let živim v Sloveniji. Tukaj mi je zelo všeč, saj so ljudje večinoma zelo prijazni, in želim si, da bi lahko ostal.
Nekega večera sem se odpravljal proti domu in želel sem si kupiti pivo, da bi ga spil po napornem dnevu. Vse je bilo že zaprto, razen diskotek in lokalov, zato sem se ustavil na Metelkovi in v enem izmed klubov kupil pločevinko piva, ki sem jo želel odnesti s sabo domov.
Na poti iz Metelkovskega dvorišča sta me ustavili dve zelo mladi in majhni punci, izkazalo se je, da sta kriminalistki, saj sta zahtevali vpogled v moje dokumente. Pokazal sem jima, kar sem imel. Nato sta zahtevali, da slečem hlače. Mislil sem, da se šalita, vendar se nista, bili sta smrtno resni. Zavrnil sem ju. Okoli je bilo veliko ljudi in počutil sem se ponižanega. Toda vztrajali sta. Rekel sem, da me lahko celega pretipljeta, toda hlač ne bom slekel. Pridružili sta se jima še dve kriminalistki in vse štiri so bile odločene, da moram sleči hlače.
Bil sem naravnost osupel. Kako lahko zahtevajo od mene, da slečem hlače pred vsemi ljudmi? Moje dostojanstvo so želele poteptati v prah. Rekel sem jim, da naj pokličejo policijo in me odpeljejo, saj njihovega ukaza na bom ubogal. In res so jo poklicale. Medtem, ko smo jih čakali, sem se vsedel na tla in si odprl tisto nesrečno pivo in ga spil. Ni me bilo strah, saj pri sebi nisem imel ničesar prepovedanega, bil pa sem globoko pretresen in prizadet.
In nato so prišli. Policijski avto in marica, v vsakem vozilu so sedeli po štirje policaji. Bili so zelo agresivni in kričali so name. Nato so mi ukazali, da moram v marico. Tam so mi končno potegnili dol hlače in vsi so me lahko videli golega, tudi štiri kriminalistke. Našli pa niso nič, saj nisem imel nič drugega kot tisto pivo. Nato so me izpustili.
Bil sem že v nekaj evropskih državah in sram me je za slovensko policijo, da ni nič manj rasistična kot hrvaška ali bolgarska.
A.