Cena lova na “tihotapce”

Delimo pomembno novico! Višjestopenjsko sodišče je nedavno ugotovilo, da je policija po krivem obtožila iranskega begunca tihotapljenja. Ta je preživel kar leto in pol v priporu za zločin, ki mu je bil očitno podtaknjen. Raziskava je med drugim pokazala na tipično prakso, ki se je poslužuje slovenska policija pri svojemu “preganjanju organiziranega kriminala”. Iz vsake skupine beguncev, ki prečkajo državo, enega pač določijo za tihotapca in naknadno zberejo “dokaze”, priče pa deportirajo. Tako obsodbe temeljijo predvsem na pričevanju policistov samih.

Kot že dolgo opozarjamo, se pri slovenskemu lovu na tihotapce dogajajo hude anomalije – Slovenija je prva v Evropski uniji po odstotku tujcev v zaporih, največji del teh pa je obtožen prav tihotapstva, pri čemer so obsodbe pogosto zgrajene na izjemno trhlih temeljih. Po številnih razgovorih z zaporniki smo prepričani, da gre za arbitrarno zapiranje beguncev, ki s tihotapsko industrijo nimajo nobene veze. Pri tem nikakor ne gre za “strokovno” delovanje, ampak za politične odločitve – možnost dolge zaporne kazni je ena izmed policijskih strategij za odvračanje beguncev pred namero, da bi vstopili v Slovenijo.

Naš iranski tovariš je imel “srečo”, da ga je zastopal dosleden in korekten odvetnik, in da je imel podporo aktivistov – sicer bi za zapahi preživel še bistveno več časa. Večina pripornikov te sreče nima. Na tem področju je zato nujna revizija postopkov in pa temeljita sprememba brutalne politike zapiranja, ki jo trenutno izvaja slovenska policija.

Za tiste slovenske državljane, ki menijo, da se jih nasilne prakse policije do migrantov ne tičejo, pa predlagamo, da si preberete več o ravnanju policista Boruta B. v srečanjih s slovenskimi najstniki.