Hočem nazaj svojih 10 centov

Danes bom govoril o problemu ljudi, ki živimo v Sloveniji, predvsem o problemu tistih, ki živimo v Ljubljani.

Govoril bom o parkirninah. Parkirišča v Ljubljani so očitno samo za bogate ljudi, kajti samo oni si lahko privoščijo tako drage parkirnine. Recimo tisti, ki imajo stanovanja v centru Ljubljane in si lahko kupijo letno parkirnino. Za vse nas ostale, ki pa moramo plačevati po urah, so te parkirnine rop.

Župan je lani zvišal že tako visoke parkirnine v centru iz 80 centov na uro, na 1,20 eura. In plačaš lahko samo za dve uri naenkrat. Če moraš zaradi opravkov v centru ostati dlje, moraš ves čas paziti na uro in iti pravočasno podaljšati parkirnino. Seveda si kdaj v vrsti na banki ali si si ravno kupil kosilo in ne moreš ujeti svojega roka. Če prideš samo tri minute prepozno, te za brisalcem že čaka kazen. Tudi kazen so zvišali. Vsak drugi človek v centru pa je redar, tako da kazni zagotovo ne uideš.

Najbolj pa me razjezijo ti parkomati, kjer plačaš parkirnino. Recimo da hočem plačati za dve uri. To stane 2,40 eur. V denarnici imam kovanec za 2 eur in kovanec za 50 centov. Vržem ju v parkomat. A parkomat ne vrača drobiža. Niti mi ne podaljša parkirnine za nekaj minut, kolikor bo mi jih lahko pripadalo za mojih ekstra 10 centov. Torej je to mojih 10 centov, ki si jih občina preprosto polasti, jaz pa od njih nimam nič. Mnogo ljudi bo najbrž reklo, naj se ne razburjam, saj je vendar samo 10 centov. Briga me! Za teh deset centov sem delal in so moji in se jih nisem odločil podariti občini. Torej so mi jih ukradli. 10 centov danes, 60 centov jutri, pa se nabere. Trdo delam za svoj denar in se komaj prebijem čez mesec. To je pač moj denar. In če se nisem sam odločil, da ga podarim parkomatu, naj mi ga lepo prosim vrne.

Občina s parkirninami ogromno zasluži. Dodatno zasluži s tem, da parkomati ne vračajo drobiža. Še več pa s tem, da je praktično na ulici za vsak avto po en redar, ki čaka, da boš prišel z novim listkom do avta minuto prepozno.

Mislim, da je cilj takšnega ravnanja, da bi naredili center Ljubljane dostopen samo bogatim ljudem in da bi se vsi mi ostali preprosto izbrisali iz njega. Nočejo, da bi kvarili izkušnjo bogatim turistom in bogatim meščanom. Toda tudi mi, ki nismo bogati, živimo v Ljubljani in tukaj delamo, zato mislim, da center pripada tudi nam. Tukaj imamo opravke in obveznosti, tukaj smo zaradi službe, tukaj se srečamo s prijatelji. Zakaj me silijo, da bi se moral centru izogibati? Tudi jaz prispevam k temu mestu.

Spet se bo našel nekdo, ki mi bo rekel, da naj uporabljam javni prevoz. Ali kolo. Ali naj hodim peš. Da je bolj zdravo in prijazno do narave. Veste kaj. To je moja osebna odločitev. Verjemite, da sem zelo veliko prehodil v svojem življenju. Med drugim celo pot iz Bližnjega vzhoda do sem. Zato pa si zdaj, ko cele dneve garam, pač kdaj zaželim, da bi se z avtom, ki sem ga kupil s trdo prisluženim denarjem, zapeljal v center in šel na kavo. Ni me treba ravno oropati pri tem.

Pa še za konec nekaj iz moje delavne izkušnje. Ko sem delal kot dostavljalec, so nas ves čas globili. Parkiral sem avto, vklopil štiri smernike, na vidno mesto nastavil znak firme, za katero sem delal in tekel po hrano za dostavo. Ko sem se vrnil čez minuto ali dve, me je vedno čakala kazen. Ves čas sem se spraševal, kako to, da kazni ne dobijo recimo zaposleni iz Pošte ali DPD-ja ali neke druge dostave, ki so vedno parkirali svoja vozila na pločnikih in drugih neprimernih mestih. Kaj je razlog, da smo mi, dostavljalci hrane, vedno dobili kazen, ostali pa ne? Mislim, da je razlog v tem, da smo mi delali kot s.p., ostali pa so redno zaposleni v firmah. Ko smo mi dobili kazen, smo jo morali samo plačati. Ko jo je dobil pa nekdo iz Pošte, pa jo je plačala Pošta. Zato so se najbrž na Pošti zmenili z občino, naj jim ne pišejo kazni. Za nas se ni pa nihče zmenil, ker smo kazni morali lepo kriti sami iz svojega žepa. Ker smo samostojni podjetniki. Partnerji. Tako sem lahko veselo dostavljal hrano premožnim v centru, za kar sem plačal kazen, torej sem jim vozil hrano zastonj. In premožnim se nikoli ni zazdelo, da je kaj narobe v tem, da jim nekdo dostavlja hrano zastonj.

N, Palestina

Be the first to comment

Leave a Reply

Your email address will not be published.


*