Ime mi je Ngila, prihajam iz Konga in v Ljubljani živim že sedem let. Zaradi slabe situacije v moji državi sem dobil status begunca. V Sloveniji se počutim dobro in jo doživljam kot svoj drugi dom.
Trenutno sem zaposlen v verigi s hitro prehrano KFC. Pred tem sem delal v tovarni Revoz v Novem mestu, pa v GSL, v Mercatorju, v Incom proizvodnji sladoleda in kot prevajalec za francoščino in moj materni jezik lingala. V prostem času rad poslušam glasbo ali grem na sprehod po Ljubljani, da vidim Ljubljanico.
V Sloveniji nisem doživel veliko rasizma, je pa res, da ljudje velikokrat strmijo vame. Vedno se sprašujem, ali je to zato, ker sem Afričan, ali pa morda zaradi mojega stila. Moda mi namreč veliko pomeni. Imam poseben talent, da lahko iz poceni kosov sestavim opravo, ki izgleda, kot da sem zanjo zapravil celo premoženje. Rad nakupujem na second hand marketih, pa na razprodajah v Zari in drugih trgovinah. Z malo denarja lahko naredim čudeže. Tak sem bil že doma, v Kongu. V bistvu sem imel ljubezen do mode že v otroštvu. Če dobro pomislim, sem se tak že rodil. Moje sanje so, da bi nekoč v Ljubljani odprl butik, ki bi kombiniral afriško in evropsko ulično modo. Mislim, da bi bil to res idealen poklic zame.
Kot sem že povedal, se v Sloveniji dobro počutim. Ima pa veliko ljudi mnogo težav, saj ne dobijo papirjev. Želim si, da bi Vlada tretirala ljudi bolje in jim dala dovoljenje za bivanje, to bi bilo dobro za vse. Država, ki je odprta in da priložnost tujcem, gre lahko samo navzgor, tako kulturno kot ekonomsko. Zelo mi je všeč rek: Liberte, egalite, fraternite. Svoboda, enakost, bratstvo. Če bi nam uspelo v Sloveniji živeti na ta način, bi bilo vsem bolje. Lahko rečem, da ves čas upam, da bi bilo tukaj več tujcev. Potem bi bilo bolj sproščeno in bi lahko bil prepričan, da me ljudje gledajo zaradi stila in ne zaradi barve kože.
Ngila Bosongo, Kongo
Leave a Reply