Včeraj smo se z Ambasado Rog udeležili Sejma zaposlitvenih priložnosti, ki se je odvijal na Gospodarskem razstavišču. Nanj smo bili namreč povabljeni tudi prosilci za azil in smo bili toplo sprejeti iz strani organizatorjev.
Na sejmu se je predstavilo več kot 250 delodajalcev, ki ob rekordno nizki brezposelnosti čedalje težje najdejo kader. Cel dan smo, tako na otvoritvi, kot na tiskovni konferenci za medije kot tudi na spremljevalnih panelih, lahko poslušali, da Slovenija potrebuje tujo delovno silo. Postati mora privlačna država za migrantske delavce. V naslednjem desetletju mora privabiti 250.000 ljudi. Če ob starajočem se slovenskem prebivalstvu država ne dobi tujih delavcev in jih tudi obdrži, potem bo davčne in pokojninske blagajne konec. Konec bo socialne države. Poenostaviti je treba postopke za pridobitev dovoljenj za delo in bivanje za tujce. Poskrbeti je treba za ustrezno integracijo, da se bodo tuji delavci dobro počutili. Poskrbeti je treba, da Slovenija preneha biti samo tranzitna država, ampak da bodo delavci tukaj ostajali in reševali slovensko ekonomijo pred propadom.
To smo poslušali prosilci za azil, ki smo vsi zaposleni, pa nas lahko katerikoli dan deportirajo na Hrvaško. Ali pa bomo deportirani v svojo državo, če nam bodo zavrnili prošnjo za azil. In se nismo nehali čuditi besedam, ki smo jih slišali.
Mi namreč nismo fiktivni delavci iz prihodnosti, ki jih je potrebno privabiti.
Mi nismo fiktivni delavci iz prihodnosti, ki jih bo potrebno nekako zadržati.
Mi smo že tukaj. Mi že delamo. Mi smo se že vključili v družbo. Mi smo že sprejeli odločitev, da ne želimo drugam. Zato se tudi borimo, da bi ostali.
A za nas vlada nima posluha. Težko razumemo tarnanje države in gospodarstva, da jim primanjkuje delovne sile, če pa nas sistematično izganjajo čez mejo.
Po okrogli mizi z naslovom: “Slovenski trg dela in delovne migracije: Kaj nam prinaša prihodnost?” smo stopili do državnega sekretarja MNZ in ga vprašali, kaj prinaša prihodnost nam? Povedal nam je, da ne predvidevajo nobenih zakonskih sprememb, ki bi nam omogočile ostati v državi. Deportacije bodo torej ostale.
Medtem se je minister za notranje zadeve fotografiral s policistom, oblečenim v medvedka z veliko glavo.
Bolj kot razmišljamo o tem, kar smo danes videli, manj razumemo… Vemo pa, da imamo svoje dostojanstvo in vrednost, in da se ne bomo pustili izkoriščati kot potrošni material, ki ga en dan koristiš za delo, naslednji dan pa brcneš čez mejo. Še bolj se bomo zavzemali za naše pravice in spoštovanje vseh delavcev. Ne bomo počivali, dokler se zakoni ne spremenijo in se deportacije ne ustavijo!
Leave a Reply