Hrvaška policija je res zlobna

Ime mi je Sekou in prihajam iz republike Gvineje.

Na Hrvaško sem poskušal vstopiti vsaj petnajstkrat. Vedno sem povedal, da želim zaščito in kakšna je moja situacija. Kljub temu so nas pretepali, vzeli naše stvari in nas pošiljali nazaj v Bosno. Ne vem kako naj sploh to povem. Zelo me je bilo strah. Rekel sem, da potrebujem zaščito, pa niso želeli razumeti. Hrvaška policija je zares zlobna.

Po vseh teh poskusih so me na koncu enkrat vendarle odpeljali v Zagreb v azilni dom. Ampak tudi tam je bila policija, katere sem se že zelo bal. Spraševali so me kdo sem, od kod prihajam, kam grem. Ko sem bil tam v azilnem domu, nisem veliko hodil naokoli, saj moje zdravje ni bilo dobro. Ogovarjali so me pred vrati, nisem si upal nikamor. Vedno so govorili samo hrvaško, pa malo angleščine so pomešali noter, da sem razumel bistvo. Drugi ljudje v kampu, z izjemo policije, me niso ogovarjali. Večkrat sem poskušal govoriti z zaposlenimi v azilnem domu, v mešanici angleščine in francoščine, pa me niso poslušali, rekli so mi samo da naj grem in čakam. Bil sem v zelo slabem stanju zaradi nasilja policije na meji. Imel sem težave z dihanjem, z nogo, potolčen sem bil po rebrih. Nisem mogel spati, bil sem popolnoma shiran. Sploh nisem mogel jesti. Ves čas sem prosil za pomoč, pa so mi ves čas govorili, da naj čakam. Veliko sem ležal. Ničesar več nisem razumel.

Ko sem šel po hrano, so nam jo dajale neke ženske, dajale so nam jo v skodelicah, ves čas so se drle na nas: “Ne tako! Ne delaj tega!” Ni bilo prav, če sem dal ostanke v en koš niti če sem jih dal v drugega. Sram me je bilo in sploh nisem več imel želje, da bi hodil tja po hrano. Včasih sem raje pri kom drugem vzel malo hrane, če je on ni želel pojesti. Vse skupaj je bilo zelo neprijetno. Zaradi mojih zdravstvenih težav ne morem jesti kruha, pa smo ponavadi dobili ravno kruh.

Na splošno sem se v tistem azilnem domu na Hrvaškem počutil zelo izoliranega in nerazumljenega. Ne samo zaradi jezika. Če nekdo potrebuje zdravniško pomoč, menim da bi jo moral dobiti. A sam nisem dobil nobene pomoči. Spraševal sem, kako lahko operem oblačila in so mi rekli, da potrebujem žeton. A nihče mi ni razložil, kako lahko dobim ta žeton, tako da sem moral biti ves čas v umazanih oblačilih. Tam res ni bilo lahko.

Po vsem tem sem postal prepričan, da tudi moja prošnja za azil ne bo pravično obravnavana in sem odšel v Slovenijo. Nisem se počutil varno. Resnično si želim biti miren v glavi. V Sloveniji sem takoj dobil zdravniško pomoč in zdravila. Močno so me boleli hrbet in vrat ampak z zdravili je bilo potem lažje. Tukaj se počutim varnega. Dobro jem. Spim še ne najbolje ampak se tudi to izboljšuje.V Sloveniji čutim, da me ljudje sprejemajo in da sem vključen v družbo. Na Hrvaškem je bila ves čas neka distanca. In to je velika razlika.

Moj mir v Sloveniji je skalilo pismo iz Ministrstva za notranje zadeve, da me želijo vrniti na Hrvaško. Naslednjih nekaj mesecev sem preživel v strahu. Hodil sem v službo v tovarno in se hkrati tresel, da me bodo iztrgali iz službe, od prijateljev, sošolcev, od občutka varnosti. Najsrečnejši trenutek je bil, ko sem izvedel, da me Hrvaška več noče. Želim ostati v Sloveniji. Tukaj je moj novi dom.

Vse kar si želim je, da bi bil svoboden. Rad se ukvarjam s športom. Včasih grem v fitnes, včasih pa tečem, sem zelo dober tekač. Zelo rad tudi plešem, to je moj najljubši hobi od vseh. Poleg tega tudi redno zahajam v knjižnico in si izposojam knjige ter jih berem. Moje sanje so namreč, da bi postal pisatelj, ker me zanima človeška narava. Od letnih sta mi v Sloveniji najbolj všeč pomlad in poletje, takrat je vse zeleno in sem ves čas zunaj, da občudujem pokrajino.

Sekou, Gvineja

#Tukaj_smo
#Stop_deportations
#Stop_dublin_to_croatia

(Opomba uredništva: V letu 2023 je Ministrstvo za notranje zadeve izdalo 4389 azilnih odločb, od tega je bilo 4096 dublinskih odločb o vrnitvi (večinoma na Hrvaško). Kljub opozarjanju prosilcev za azil, aktivistov in nevladnikov na nedopustnost vračanj v to državo se je število izvedenih predaj od leta 2023 v letu 2024 zvišalo za 500 odstotkov.)

Be the first to comment

Leave a Reply

Your email address will not be published.


*