Prihajam iz Kraljevine Maroko. V Republiki Hrvaški sem bil tri dni na poti in teden dni v nastanitvenem centru v okolici mesta Zagreb. Hrvaški policisti so bili z menoj zelo grobi. Fizično so me napadli in mi razbili mobitel. V kampu, kjer sem bil nastanjen, so me zanemarjali. Iskal sem zobozdravnika, saj me je hudo bolel zob. Zatrjevali so mi, da bom prejel oskrbo, a je nisem bil deležen. Po naporni poti sem pri zajtrku in kosilu prejel le dva mala kosa kruha. Komunikacija je bila slaba, ves čas so govorili v agresivnem tonu. Ko sem kasneje prišel v Republiko Slovenijo, sem bil takoj deležen zobozdravstvene oskrbe, saj je bilo moje stanje kritično.
Fant, ki je bil z menoj in je malo razumel hrvaški jezik, mi je povedal, da so me preklinjali. Policisti so meni in mojim prijateljem vzeli denar in ga dali v svojo torbo. Ne vem, kaj so s tem denarjem naredili. Čutil sem rasizem, ko sem jim povedal, da želim ostati v Republiki Hrvaški. Rekli so mi, da naj najdem drugo državo, saj je Republika Hrvaška samo za Hrvate.
V nastanitveni center sem bil zaklenjen in ga nisem mogel zapustiti. Pobegnil sem skozi stranska vrata, ki jih odprejo, ko pripeljejo kosilo. Izkoristil sem to priložnost. Kot prosilcu za mednarodno zaščito mi niso dali nobene pozornosti. Z menoj so se pogovarjali kot z živaljo. Hrvaška je zame država, kamor se ne bi želel nikoli vrniti.
V Republiki Hrvaški mi niso dali možnosti, da razložim, zakaj sem zapustil izvorno državo. Sistem ne obstaja, ni stika s prosilci in uradnimi osebami, ni nobene komunikacije. V Republiki Sloveniji so me takoj, ko sem prišel v nastanitveni center vprašali, ali potrebujem zdravniško oskrbo in dobil sem recept. V Republiki Sloveniji so bolj človeški odnosi. Tudi nasploh so me ljudje sprejeli in so do mene večinoma prijazni. Imam veliko prijateljev. Hodim v službo in sicer sem pomočnik kuharja v restavraciji, učim se slovenščine. Ljudje so prijazni in so mi pomagali poiskati službo, odpreti bančni račun, najti zdravnika. Moje najljubše mesto v Sloveniji je Ljubljana. Vsako nedeljo igram nogomet s svojimi slovenskimi prijatelji. Želim si, da bi tudi slovenska vlada spremenila svoj odnos do migrantov in prenehala pošiljati ljudi na Hrvaško. Mi to čutimo kot kazen, ki si je nismo prislužili, saj nismo kriminalci ampak delavci.
Youssef, Maroko
#Tukaj_smo
#Stop_deportations
#Stop_dublin_to_croatia
*Opomba uredništva: V letu 2023 je Ministrstvo za notranje zadeve izdalo 4389 azilnih odločb, od tega je bilo 4096 dublinskih odločb o vrnitvi, večinoma na Hrvaško. Kljub opozarjanju prosilcev za azil, aktivistov in nevladnikov na nedopustnost vračanj v to državo se je število izvedenih predaj v letu 2024 glede na prejšnje leto zvišalo za 500 odstotkov.
Leave a Reply