Ko sem dobil delovno dovoljenje, mi je prijatelj povedal za neko firmo, ki išče delavce. Šel sem tja na razgovor in pokazali so mi svojo tovarno. Pokazali so mi robote in druge naprave, razložili so mi cel proces dela. Kako se segreva železo, kako se ga vliva, kako nastane končni produkt. Povedali so, da bo prva pogodba samo za en mesec, potem pa bom dobil boljšo pogodbo in tudi boljšo plačo. Bil sem zelo vesel in sem podpisal pogodbo.
Ko pa sem prišel na delo, so me poslali v kletne prostore, ki jih na razgovoru sploh nisem videl. Tam ni bilo nobenih robotov in naprav, tam sem bil sam s svojim kladivom in sem moral dajati narazen različen material. To je bilo težko fizično delo za tri osebe, vendar sem bil na položaju večino časa sam. Cele dneve sem tolkel po tisti kovini, dokler me zdravje ni izdalo in sem moral v bolnico. Imam namreč okvaro jeter in ne zmorem brutalnega fizičnega dela.
Po zdravniškem pregledu so me premestili na drugo delovno mesto. Tam sem segreval železo in ga vlival. Toda tudi to delovno mesto ni bilo zares dobro, čeprav je bilo lažje. Ves čas so goreči delci leteli naokoli in ker nisem imel prave zaščite, so me mnogokrat požgali po vratu in prsnem košu. Še zdaj imam veliko opeklin. Nekega dne sem imel hudo nesrečo in sem dobil veliko opeklino. Odšel sem k zdravniku, ki mi je dal papir in rekel, da ga moram dati v podpis svojemu šefu. Ker je šlo za poškodbo pri delu. Šef pa mi je rekel, da je poškodba zelo majhna in da ne bo podpisal. Šel sem nazaj k zdravniku, ki mi je povedal, da je že takoj vedel, da šef ne bo želel podpisati in da ne moreva nič.
Kljub vsemu sem nadaljeval z delom. A vedno so mi dali pogodbo samo za en mesec in nikoli mi niso povišali plače. Vsak dan sem delal 10 ur, pa so rekli, da mi ne morejo izplačati nadur, saj se vendar mašine velikokrat pokvarijo in takrat ne delamo, torej z nadurami samo pokrivamo tisti čas, ko servisirajo mašine in ne delamo. Ampak mi smo še vedno tam na delovnem mestu in čakamo. Nismo doma in ne moremo početi drugih stvari. Kar se mene tiče, so to nadure.
Mnogi moji prijatelji so začeli zapuščati to firmo. Sam sem šel do vodstva in zahteval boljšo plačo, saj so mi tako obljubili. Tajnica mi je rekla, da če nisem pripravljen delati za takšno plačo, se lahko vrnem v Afriko in da sploh ne razume, zakaj sem prišel sem, če nisem pripravljen delati. Šef jo je ustavil in zato je nehala s takšnimi izjavami. Ampak takrat sem se odločil, da bom zares prenehal z delom. Dajali so mi pogodbe samo po en mesec, niso mi izplačevali nadur, čeprav sem delal po 10 ur na dan in niso mi priznali poškodbe na delu. Po petih mesecih dela in mnogo brazgotinah po vratu in prsih sem odšel in poiskal novo službo.
Slovenski prijatelji so mi rekli, da je bila to včasih dobra firma. Mislim, da je bilo to zelo dolgo časa nazaj, saj zdaj to ni več firma, ki bi zares spoštovala delavce.
L
Leave a Reply