Medtem ko v Sloveniji spremljamo burna predvolilna soočenja, je vlada potihem sprejela sklep, ki jo uvršča na skrajno desnico. Ko bo stopil v veljavo sporni evropski migracijski pakt, Slovenija ne bo sprejela nobenega begunca iz bolj obremenjenih držav, kot predvideva novi sistem kvot. Namesto tega bo v “solidarnostni fond” vplačala 1,8 milijona evrov oziroma 20.000 evrov za vsakega begunca, ki ga bo zavrnila.
Za to ne obstaja noben objektiven razlog. Slovenija je že danes na repu Evropske unije po številu obravnavanih prošenj za azil, še nižja pa je po dejanskemu številu podeljenih statusov begunca. Če ima torej država težave s “preobremenjenostjo”, je to izključno zato, ker v dobrem desetletju praktično ni uspela povečati svojih sprejemnih kapacitet niti za nekaj postelj. Tako je slovenski azilni sistem tudi v letih, ko število prošenj za azil drastično pada, ves čas na robu kolapsa, politiki pa vpijejo o “krizi” in “izrednem stanju”. Edina kriza, ki zares obstaja, je pomanjkanje delavcev – in paradoksalno smo prav prosilci za azil tisti, ki rešujemo ta pomanjkanja. Naj še omenimo, da je število prosilcev glede na vse druge tujce, ki jim država letno podeljuje vize, zanemarljivo majhno, znotraj njih pa je tistih, ki bi predvidoma prišli v Slovenijo preko relokacije, manj kot 100. Očitno je za našo državo tudi to preveč.
Poteza vlade pa hkrati tudi razkriva, kaj je resničen namen migracijskega pakta, in zakaj ta v praksi ne bo mogel nikoli delovati. Pakt ni narejen, da bi si vse države pomagale pri sprejemu beguncev – če se vse lahko odločajo, da raje plačajo denar za ne-sprejem, do razporeditve bremen pač ne more priti. Dejansko pa je bil pakt narejen zato, da bi se bogatejše države severa lahko rešile soodgovornosti za sprejem beguncev iz svojih bivših kolonij. Omogoča jim, da na robu Evrope zgradijo taboriščno infrastrukturo, ki bo zadrževala begunce pred prihodom v ciljne države, z vplačili v “solidarnostni fond” pa si kupijo odpustke, češ: saj smo naredili svoj del…plačali smo za to, da bodo Frontex in mejni organi južnih držav imeli dovolj kletk, solzivca in pendrekov.
Hkrati pa odločitev slovenske vlade kaže na to, kako si večina evropskih držav – tudi domnevno liberalnih – predstavlja solidarnost. To je solidarnost med bogateljšimi državami imperialističnega centra, da si pomagajo pri ohranjanju neenakosti. Neenakosti med državami na severu in državami na jugu, kot tudi neenakosti med prebivalci znotraj EU, katerih pravice se vse bolj delijo glede na njihovo poreklo in barvo kože. Žal se Slovenija priključuje tej skupini in jim pomaga pri vzdževanju krivičnega reda Trdnjave Evrope. In to ravno v dneh, ko je Španija pokazala tudi drugačno obliko solidarnosti: odločila se je, da bo več kot pol milijona pribežnikom legalizirala bivanje.
Leave a Reply