Vesel sem, da lahko svoje izkušnje delim s časopisom, ki gradi mostove med različnimi kulturami in s prebivalci Slovenije deli ideje, mnenja ter izkušnje ljudi iz vojnih držav.
Sem mlad fant iz Sirije, ki trenutno živi v Ljubljani. Sem sem prišel iskat mirno življenje, ker je moja država v vojni. Sem vesel in hvaležen, da sem dobil dovoljenje za bivanje. Večino časa je moje življenje v Sloveniji znosno, toda nekajkrat se je zgodilo, da sem se počutil kot »drugi«.
Rad bi delil nedavno izkušnjo, ko sem se osebno srečal z varnostnikom in policistom, ki sta me videla kot grožnjo.
Po šoli sem šel s prijateljem kupiti parfum v Zaro. Plačala sva in že hotela oditi, ko naju je prestregel varnostnik rekoč, da želi pregledati mojo torbo. Bil sem presenečen, a vseeno pripravljen sodelovati. »Ne tukaj, pojdimo v klet in brez besed!« je nato rekel. Bilo mi je neprijetno, a sem še naprej upošteval ukaze. Vprašal sem ga: »Ali je kaj narobe?”. Namesto odgovora me je preklel, zato sem ga vprašal, zakaj preklinja. Moje vprašanje ga je le še bolj razjezilo. Poklical je policijo.
Ko so prišli, so me pregledali in mi naložili plačilo 200 evrov globe. Nasprotoval sem in vprašal: »Zakaj ta denarna kazen?«. Policist je odgovoril, da je prepovedano preklinjati varnostnika. Opozoril sem, da je to storil varnostnik, policist pa je nadaljeval, da tudi če te udari, mu česa takšnega ne smeš reči.
Na koncu sem plačal globo, toda ker sem čutil, da se mi je zgodila krivica, sem se hotel pritožiti zoper ravnanje varnostnika in policista ter ju tožiti. Da ne razumem, so mi rekli, saj »zakon ne velja za vse enako«.
Res je, da so na svetu dobri in slabi ljudje in zavedam se, da vsi, ki so prišli, iz različnih razlogov ne prispevajo k družbi, toda s tem, ko delim svojo zgodbo, želim poudariti, da ni treba posploševati. Niso vsi begunci slabi.