Gibanje “Refugees Welcome” in množična kultura direktne solidarnosti, ki smo jim bili priča priča leta 2015 in 2016 med vzpostavitvijo humanitarnega koridorja, danes obstaja le še kot bled spomin. Na njegovo mesto so prišli strah, negotovost in zmeda. Ali bom za pomoč beguncu šel v zapor? Ali so to pravi begunci ali zgolj ekonomski migranti? Ali ni bolje, da se na meji naredi red, kot pa da dobimo desno vlado in vaške patrulje? Ali niso migranti zgolj žrtve tihotapskih mafij? Solidarnostna gibanja so se vsa po vrsti ostala paralizirana v negotovosti.
To seveda ni naključje. Z zaprtjem humanitarnega koridorja so evropske vlade naredile številne korake v smeri stigmatizacije tako beguncev kot njihovih podpornikov. To je bilo še kako očitno v slovenskem prostoru, kjer je Ministrstvo za notranje zadeve pričelo z omejevanjem dostopa do azila in množičnim vračanjem prosilcev. Temu je sledila kriminalizacija solidarnosti: vsak, ki je beguncu na poti v Evropo nudil kakršnokoli pomoč ali bil z njim zgolj v stiku, je po novem bil obtožen kriminalnega dejanja asistiranja pri ilegalnem prehodu meje. Janševa vlada je prejšnji teden zaporne kazni za pomoč pri prehodu meje povečala na 5-15 let. In ko je popolno zaprtje legalnih poti v Evropo privedlo do pričakovanih humanitarnih tragedij in vse številnejših smrti, je policija žrtve državnih politik predstavila kot žrtve tihotapskih združb. Ustvaril se je konsenz o kriminalnem izvoru migracij, zaradi katerega danes žrtve vojn in revščine niso več deležne humanitarne pomoči, ampak represije in pregona. Namesto namestitvenih kapacitet za begunce se širijo deportacijski centri in zapori, v katerih dobra tretjina zapornikov sedi zaradi tihotapstva.
Vse to predstavlja velik izziv za aktiviste in aktivistke na vseh straneh meja. Hkrati pa nam lahko pogum vlivajo nedavne zmage kapitanke Carola Rackete in francoskega kmeta Cédrica Herrouja, ki so doživeli široko podporo javnosti, delovanje neustrašnih grassroots iniciativ širom Balkana, ter vrnitev množičnih protirasističnih in solidarnostnih shodov v številnih evropskih mestih. Ob tem pa je ponovno potrebno začeti razpravo o izvoru aktualnih migracij in vloge mednarodnega kapitala pri njihovem oblikovanju. Na posvetu o kriminalizaciji solidarnosti smo se pogovarjali o posledicah novih državnih politik, o njihovemu vplivu na eksploatacijo migrantov, ter o možnih strategijah gradnje odpora proti današnji neoliberalni represiji.
Pogovarjali smo se z izr. prof. dr. Jelko Zorn (FSD), dr. Ano Sarah Lunaček Brumen (FF), Delovno skupino za azil in drugimi.