POROČILO O DOGAJANJU V CENTRU ZA TUJCE PO PROTESTU

(English below)

25.8.2020 – zaostrovanje represije in novi pushbacki v BiH

Kot poročajo ljudje, zaprti v koncentracijskem taborišču Postojna, so bili tisti, ki so med protestom skozi rešetke komunicirali s podporniki zunaj ograje, deležni sankcij. Po pričevanju so eno osebo zaprli v samico za 7 dni. Ostalim so omejili dostop do telefonov – zasegli so jim jih, v roke jih dobijo le za dve uri na dan po zajtrku, nato jih morajo vrniti. V ključnih momentih tako ljudje nimajo telefonov, da bi lahko zabeležili nasilje, ki se izvaja nad njimi.

Takoj za tem so tudi uradno uvedli prepoved obiskov, ki naj bi bili prej omogočeni vsak dan med 14.00 in 18.00 uro. Nekaj oseb, ki jih niso spustili na obisk, se je poskušalo pogovarjati z zaprtimi skozi rešetke, a je komunikacijo preprečila policija. Policist je povedal, da imajo v CT nova pravila, ki beguncem prepovedujejo tovrstno komunikacijo. Če teh pravil ne spoštujejo, so kaznovani.

Begunci tudi poročajo, da jim dajejo velike količine pomirjeval, zaradi česar ogromno spijo in so omotični. Omotični in nezbrani so tudi na zaslišanjih na sodišču, ko morajo zagovarjati svojo prošnjo po prostosti.

Prejšnji teden je 11 ljudi ponovno pričelo z gladovno stavko. To je le ena od oblik upora, s katerimi begunci še vedno opozarjajo na svoj brezpravni položaj. Žal so kanali, preko katerih bi lahko o svojem položaju obveščali javnost, čedalje ožji, represija nad njimi pa čedalje večja.

Včeraj pa se je eden izmed stavkajočih oglasil kar iz Bihaća. Po dveh mesecih in pol v koncentracijskem taborišču ga je slovenska policija, metem ko je še gladovno stavkal, izročila hrvaškim kolegom, ti pa so ga še isti dan odpeljali v BiH – seveda brez denarja in telefona. Tako je praznih rok pristal v Bihaću, kjer ga niso sprejeli v prenatrpano begunsko taborišče. Zaradi pomanjkanja kapacitet mnogo ljudi spi na ulici, na voljo nimajo več niti najosnovnejše humanitarne ali zdravniške pomoči. To so razmere, ki jih soustvarja sloveska politika množičnih izgonov, policija pa tja še naprej vrača prosilce za azil in jim onemogoča vse možnosti ugovora.

(na fotografiji levo: prosilec za azil med gladovno stavko v Centru za tujce v Postojni. Na fotografiji desno: isti prosilec dva dni kasneje v Bihaću, kamor so ga deportirali)

REPORT ABOUT THE EVENTS IN THE CENTER FOR FOREIGNERS AFTER THE PROTEST on the 25.8.2020 – intensification of repression and new pushbacks to Bosnia and Herzegovina

According to people imprisoned in the concentration camp in Postojna, police took sanctions against those who communicated with the protesters through the fence. According to their testimony, one person was imprisoned in solitary confinement for 7 days. For others, police has restricted access to their phones – they confiscated them and they can only use them for two hours a day after breakfast: after, they have to return them. This means that in crucial moments people do not have phones to be able to record the violence, which is being perpetrated against them.

Immediately after the protest, the Centre of Foreigners officially introduced a ban on visits, which were previously allowed every day between 2pm and 6pm. A few people who were not allowed to visit the centre tried to talk to people through bars, but the police prevented the communication. The police officer stated that the Centre for Foreigners has new rules which prohibit imprisoned people from this type of communication. If they do not follow these rules, they are punished.

Refugees also report receiving large amounts of sedatives that makes them sleepy and dizzy. Consequently, they are also dizzy and unfocused at court hearings where they have to defend their request for freedom.

Last week, 11 people resumed their hunger strike. This is just one form of protest with which they want to draw attention to their lawless situation. Unfortunately, the channels through which they could inform the public are getting narrower, and the repression against them is growing stronger.

Yesterday, one of the protesters contacted us from Bihać. After two and a half months in the concentration camp, Slovenian police handed him over to Croatian police, who immediately took him to BiH – without money or telephone, of course. He landed empty-handed in Bihać, where he was not admitted to the overcrowded refugee camp. Due to lack of capacity, many people sleep on the streets, and even the most basic humanitarian or medical assistance is no longer available. This is the situation co-created by the Slovenian policy of mass expulsions, and the police continues to return asylum seekers to BiH, preventing them from any possibility of appeal.

(on the first photo: asylum seeker during the hunger strike in the Centre for Foreigners in Postojna. On the second photo: the same asylum seeker two days later in Bihać, where he was deported).