Če Slovenija noče beguncev, zakaj potem sploh ima ta zakon, ki pravi, da sprejema prošnje za mednarodno zaščito? A zato, da dobi evropski denar?
Vsak dan se sprašujem, kaj lahko kot begunec sploh še naredim, da bi postal všeč ljudem v Sloveniji. Ko iščem stanovanje, ga ne dobim. Ko iščem službo, je ne dobim. Ne razumem, zakaj Slovenija sploh podeljuje mednarodno zaščito, če potem v tej državi begunci ne moremo sploh živeti.
Nekateri ljudje pravijo, da imajo radi begunce. Prijazni so in se pogovarjajo z nami. Toda, ko jih vprašaš, če ti dajo v najem stanovanje, ki ga oddajajo, rečejo, da jim je zelo žal, toda ne morejo. Čeprav imaš denar, da bi jim lahko plačal. Ali bi Slovenija rada, da begunci spimo na ulici? Predstavljam si, da ljudem to tudi ne bi bilo všeč.
Begunci smo ljudje, tako kot vsi drugi. Imamo rdečo kri. Imamo 10 prstov. Isti smo kot drugi. Eni dobri, eni slabi. Če nekateri begunci delajo težave, to ne pomeni, da jih delamo vsi. Enako, kot velja za Slovence. Televizija govori, da smo Arabci teroristi. Jaz pač nisem. Neumno se mi zdi, da moram to dokazovati na vsakem koraku in prepričevati ljudi, da nisem terorist. Jaz sem zbežal pred teroristi. Nikoli ne bi odšel, če ne bi moral zbežati pred njimi.
Včasih dobim občutek, da ljudje tukaj mislijo, da mi begunci ne znamo uporabljati stanovanj. Zato nam jih ne dajejo v najem. Še inšpektorica na intervijuju za azil me je vprašala, če sem živel v hiši ali v šotoru. Naj povem, da sem zaključil študij na univerzi in prihajam iz dobro situirane družine. Prej sem živel v lepi hiši. Toda tudi za tiste, ki so živeli v slabših pogojih, to ne pomeni, da so bili teroristi. Pomeni, da so bili revni. Vsekakor znamo vsi uporabljati WC, kopalnico, kuhinjo. Sploh si ne morem predstavljati, kaj si ljudje, ki nam nočejo oddati stanovanj, mislijo. V azilnem domu so me vprašali, če znam uporabljati televizijo. Ljudje, od katerih je odvisna usoda mojega življenja, očitno mislijo, da vsi Arabci živimo v jamah in pečemo dinozavre nad ognjem.
Ko sem še živel v svoji državi, sem mislil, da so Evropejci odprti in svobodomiselni. Mislil sem, da smo Arabci zapri in nazadnjaški. Ampak zdaj se mi ta slika ves čas sesuva. Pri Slovencih vidim, da so zelo odprti, kadar so v stiku z ljudmi iz zahodnega sveta. Recimo iz Amerike ali Nemčije. Pri nas pa žal ne. Tudi če pokažemo denar, s katerim lahko plačamo stanovanje. Vedno sprašujejo: “Od kje ti denar?” Zakaj me to sprašujejo? Denar je denar. Sicer pa delam zanj. Tako kot drugi.
Begunci lahko ponavadi najamemo samo sobe v stanovanjih, kjer živijo tudi drugi begunci. Tam, kjer se neki lastniki odločijo, da bojo sobe oddajali beguncem, saj nam lahko za ušive luknje računajo več, ker vedo, da smo obupani. Živimo torej skupaj, govorimo svoj jezik in nimamo veliko stika z ljudmi iz Slovenije. Ob enem se od nas pričakuje, da se bomo integrirali. Kako? Vem, da si vsi želimo živeti skupaj s Slovenci, stran od begunske depresije, biti prisiljeni naučiti se jezika in navad. A ne moremo.
Zato se ves čas sprašujem, zakaj se Slovenija sploh pretvarja pred Evropo, da sprejema begunce, če potem ne moremo niti najeti stanovanja.
N, Palestina