Vprašanja policiji

Včeraj smo lahko brali o še enem dogodku, kjer so policisti herojsko rešili življenja migrantov med njihovim prečkanjem slovenske meje po nevarnih poteh. Afganistansko družino so po noči, ki so jo preživeli v snežnem metežu sredi divjine, našli premraženo a živo, po končanih postopkih pa so jih vrnili na Hrvaško. Mediji so se tudi tokrat pozabili vprašati, kaj se bo zgodilo z družino na Hrvaškem. In zakaj so sploh izbrali tako nevarno pot. Če bi se vprašali, bi prišli do spoznanja, da prebežniki izbirajo vse bolj tvegane prehode ravno za to, da bi se izognili vračanju. ‘Rešena’ družina se bo morala prav kmalu zopet podati preko meje in morda naslednjič na pomoč ne bo poklicala policije. Tako kot je ni poklical tisti 20-letni fanti iz Sirije, ki je pred enim letom zaradi izčrpanosti umrl v tem istem gozdu. Hrvaška policija ga je vse prevečkrat pretepla, da bi tvegal še enkrat pristati v njihovih rokah.

Morda bi bil že čas, da se o Policiji neha pisati kot o herojih, ki rešujejo življenja, in se vprašati, ali niso zaradi verižnih vračanj v nehumane razmere vendarle oni tisti, ki begunce silijo vse globlje v divjino.

Ker se mediji tega niso vprašali, nas pa vseeno zanima, smo skupaj z Delavska svetovalnica
na Policijo naslovili naslednja vprašanja:

“Ljubljana, 4. 12. 2020

Spoštovani

Včeraj smo v medijih lahko prebrali da so »Ilirskobistriški policisti po klicu na pomoč skoraj vso noč iskali skupino prebežnikov, ki je zašla globoko v gozdu v bližini mejnega prehoda Starod. Zjutraj so skupino s tremi otroki našli premraženo, a zdravo«. Mediji prav tako poročajo, da jih bodo »po opravljenih postopkih vrnili na Hrvaško«.

Javno vas sprašujemo:

• Kako upravičujete postopek vračanja na Hrvaško ob vrsti mednarodnih poročil o nezakonitih verižnih vračanj v BiH preko Hrvaške (primer: Amnesty International, Danish Refugee Council, Border Violence Monitoring Network)? Poročil, ki sistematično in verodostojno opisujejo nasilje hrvaških nadzornih organov nad begunci, vključno z mučenjem, streljanjem, poniževanjem in spolnim zlorabam? Se je slovenska policija seznanila s temi poročili?

• Kako upravičujete postopek vračanja na Hrvaško v luči dejstva, da je evropski varuh človekovih pravic 10. novembra objavil, da bo odprl preiskavo zaradi morebitne spodletele vloge Evropske komisije da zagotovi, da hrvaške oblasti spoštujejo osnovne človekove pravice med opravljanjem mejnih operacij financiranih s strani EU?

• V luči javno dostopnih informacij, da so migranti, ki jih Slovenija po hitrih postopkih vrača hrvaškim organom, izpostavljeni pretepanju, mučenju, ropom in drugim nehumanim in ponižujočim ravnanjem, ter ilegalno vrnjeni v BiH (nazadnje je o takšnem primeru pisal nemški Spiegel), vas sprašujemo, kakšne ukrepe so ilirskobistriški policisti uporabili, da bi preprečili takšno ravnanje z begunci, ki so jih včeraj “rešili”? Katera procesna varstva so jim bila zagotovljena? So imeli dostop do pravne pomoči, so lahko zaprosili za azil ali uveljavljali načelo nevračanja?

• Se slovenska policija zaveda, da z aktivnim sodelovanjem v verižnih vračanjih prebežnikov v nehumane razmere krši Konvencijo proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju? Ali se zaveda, da Slovenija s tem krši svoje mednarodne obveznosti, ki jih jasno opredeljuje Komisija za mednarodno pravo v členih o odgovornosti držav za mednarodna protipravna dejanja? Kako komentirate poročilo posebnega poročevalca Združenih narodov, ki v zvezi s tem pove, da so “države niso odgovorne le za kršitve njenih uradnikov na domačem in tujem ozemlju…, ampak tudi preko zavestnega sodelovanja in nudenja pomoči drugim državam, ki izvajajo mednarodno protipravna dejanja?”

• Nazadnje pa vas sprašujemo, zakaj je po vašem mnenju zajeta skupina izbrala tako življensko nevarno pot? Zakaj to počne vse več prebežnikov? Kot vemo, v preteklosti tako nevarne migracijske poti niso bile pogosto uporabljene, medtem ko so danes postale norma. Ali je torej naključje, da so se za smrtno nevarne iregularne poti prebežniki začeli odločati ravno v obdobju, ko sta Slovenija in Hrvaška vzpostavila režim verižnega vračanja v BiH – ko se je pričelo omejevanje dostopa do azila v Sloveniji, ter sistematično policijsko nasilje na Hrvaškem? Ali sta morda tudi ograja in poostren mejni nadzor prispevala k usmeritvi migracij v bolj nevarna in odročna območja? Ali policija s svojimi praksami na meji dejansko prispeva k številu smrti beguncev v naših rekah in gozdovih? Ali lahko včerajšnjo akcijo še opredelimo kot “reševalno”, če so bili prebežniki iz Slovenije vrnjeni v točno tiste nehumane razmere, pred katerimi so se v Slovenijo zatekli?

Hvala za ažuren odziv.”