Dan pred novim letom sem bil s prijateljem na poti do Hoferja, ko naju je na križišču Kotnikove in Slomškove ustavil policist. Vprašal naju je za osebni dokument. Jaz sem mu dal svoje vozniško dovoljenje, prijatelj pa mu je izročil izkaznico prosilca za mednarodno zaščito. Policist me je vprašal, če govorim slovensko, na kar sem mu odgovoril, da ne, da pa malo razumem. Prosil sem ga, če lahko govori angleško. Nato je policist rekel: “Kako imaš lahko stalno prebivališče, če ne govoriš slovensko?” Prav tako je kometiral: “Kako imaš lahko vozniško dovoljenje, če ne govoriš slovensko?”
Nato je policist odšel v avtomobil, da bi preveril moj dokument. Prišel je nazaj s plačilnim nalogom za 800 eur, saj naj bi kršil zakon, ker s prijateljem nisva bila iz istega gospodinstva. Nisem želel vzeti papirja, saj se mi je zdelo nepošteno, da mi napiše kazen, ko pa je bilo v moji okolici veliko ljudi, ki prav tako niso bili iz istega gospodinstva. Opazil sem, da je policaj ustavil le mene in mojega prijatelja in imam občutek, da se je za to odločil na podlagi najinega videza oziroma porekla. Ker nisem želel vzeti plačilnega naloga ampak samo svoj dokument, je vrgel papirje na tla.
Skozi celoten postopek sem se počutil, da me policaj obravnava drugače, ker ne govorim slovensko in ker sem po izvoru tujec.
Naj dodam še to, da je ta protikoronski zakon, da se ne smeš niti po ulici sprehajati z nekom, ki ni iz tvojega gospodinstva, nečloveški in ne jemlje v obzir veliko različnih ljudi. Jaz naprimer sem mlad fant, ki v Sloveniji živi sam, nimam družine in sorodnikov. Na delovnem mestu sem v hali z več sto ljudmi naenkrat, prav tako sem v gneči v trgovini. A ko se sprehodim po ulici, na svežem zraku, v primerni razdalji s prijateljem, dobim kazen 800 eur. Torej bi po zakonu moral biti vse te mesece popolnoma sam.
S, Sirija