– zaskrbljujoče zavajanje s strani policije
Prejšnji teden so priporniki Centra za tujce v Postojni poročali o tem, da naj bi policisti eno izmed oseb, ki sta bili obtoženi netenja požara in zaprta v samice, odvlekli v straniščne prostore in pretepli. Po več dneh povpraševanja so novinarji vendarle pridobili pritrdilni odgovor policije – ta je priznala, da so bila “2. 1. 2021 v Centru za tujce zoper nastanjenega tujca, ki je v postopku vračanja, uporabljena prisilna sredstva, in sicer fizična sila – strokovni prijem in sredstva za vezanje in vklepanje.”
Policijska utemeljitev uporabe nasilja je skrb vzbujajoča, saj več kot očitno ne zmorejo pripraviti dosledne razlage. Zaplete se že pri utemeljitvi pripora oseb v samici. Kot smo poročali in kot izhaja iz izdanih odločb, naj bi se za ekstremni kazenski ukrep policija odločila na podlagi suma, da sta pripornika podtaknila požar (kar vsi ostali zanikajo in za kar ni bilo podanih dokazov), novinarjem pa navaja, da sta nameščena v “sobah (ki) so namenjene namestitvi tujcev na podlagi odločitve zdravnika psihiatra, v primeru, da ima tujec takšne težave v duševnem zdravju…” Ne drži, da bi takšno zapiranje odredil zdravnik – še več, po pregledu zdravniških izvidov je jasno, da pripornika zaradi slabega stanja (težke depresije, epilepsije itd..) nikakor ne bi smela biti nameščena v Centru za tujce, kaj šele v samicah. A po razlagi policije sta bila zaprta v izolacijo, da se ju “zaščiti”. V odločbah so eni osebi odredili 3, drugi pa kar 5 mesecev bivanja v samici! Naj omenimo, da je v navadnih zaporih, v katerih za razliko od Centra za tujce osebe dejansko prestajajo kazen za storjeno kaznivo dejanje, zapiranje v samice omejeno na 14 oziroma največ 21 dni, pa še to z vsakodnevnim zunanjim preverjanjem zdravnika. V Centru za tujce pa je možno na podlagi suma kaznivega dejanja nedolžno osebo preventivno izolirati za kar pol leta, policija pa to predstavlja kot “zaščito osebe s težavami v duševnem zdravju”.
Del “zaščite” pa je očitno tudi pretepanje. Kot izhaja iz odgovorov policije, je 18-letni Alžirec z zgodovino psihičnih bolezni, samomorilnosti, epileptičnih napadov in slabega fizičnega zdravja “iz neznanega razloga začel uničevati inventar, zamašil odtok straniščne školjke in puščal vodo z namenom namernega povzročanja škode.” V kolikor to drži, policiji razlogi zagotovo ne bi smeli biti “neznani” – šlo bi za pričakovano samodestruktivno vedenje, ki bi ga lahko predvideli, ko so travmatizirano osebo brez dokazov strpali v samico za dejanje, ki ga ni storila. A še bolj presenečajo metode, s katerimi policija v Centru za tujce “skrbi za duševno zdravje”: 18-letnika so odpeljali na straniščne prostore (pri čemer se očitno ni upiral in ni nikomur predstavljal grožnje), kjer ni videonadzora, ga zvezali in ga dlje časa tepli. Na vprašanje, zakaj v straniščnih prostorih in ne nekje, kjer so prisotne kamere, policija odgovarja, da v sobi in na hodniku ni dovolj prostora za izvedbo strokovnega prijema, ter da “uporaba sredstev za vezanje in vklepanje – telesne lisice, ob aktivnem upiranju oseb, zahteva več prostora kot sicer, sam postopek pa traja več časa.” Ne drži niti trditev, da je bilo žrtvi omogočen zdravniški pregled. Policija trdi, da je “oseba temeljitejši pregled zavrnila”, kar je malo verjetno. Šele po intervenciji medijev mu je namreč bila 5.1.2021 izdana napotnica za pregled na očesni ambulanti v Ilirski Bistrici, kjer so preučili dvojni vid, ki je nastal kot posledica udarcev v glavo.”
Neusklajeno pa je tudi poročanje policije o samem požaru – kot smo že poudarili, je policija medijem povedala, da naj bi požar podtaknila Sirec in Iranec, v samice pa je zaprla dva Alžirca. Proti Alžircema ni bila podana kazenska ovadba (v kolikor sta v kazenskem postopku, ne bi mogla biti v postopku vračanja, kot trdi policija), zgolj kaznovanje s samico. Vsa navedena dejstva potrjujejo prvotne izjave žrtev in ostalih pripornikov v Centru za tujce: policija je izdvojila dve osebi, ki ju smatra za “problematični”, saj da glasno nasprotujeta priporu v Centru za tujce, samica pa je še dodatna oblika pritiska na osebe, da se psihično skrhajo in privolijo v deportacijo, četudi je ta za njih smrtno nevarna. Nikakor ne gre za izjemo, ampak za standardni način delovanja Centra za tujce – ta je namreč namenjen “pripravi na odstranitev tujca”, kar pa v praksi pomeni izvajanje psihičnih in fizičnih pritiskov na osebe, ki ne želijo podpisati deportacijskih listin. Dejstvo, da je policiji v Centru dovoljeno tako arbitrarno ravnanje, in da povrh vsega o tem še zavajajo medije, je alarmantno. Po poročilu o surovih razmerah v zloglasnih kontejnerjih letos poleti in kritičnemu poročilu Varuha človekovih pravic, je najnovejši incident le še en pokazatelj, da mora Republika Slovenija čim hitreje zapreti sramotno taborišče, ne pa da Centru za tujce v novih predlogih Zakona o tujcih še širi pooblastila.