Rog je padel. Zrušili so ga. Tudi našo Ambasado. Bil je napaden z železno palico. Prostor, ki je stotine ljudi oskrbel s pravnimi nasveti, hrano, pijačo, oblekami in streho nad glavo, je bil uničen. Mestna občina, z blagoslovom vlade, je udarila z močjo. Ljudje so bili pretepeni, aretirani in posprejani s solzilcem. Na žalost se je končala bitka ljudi, ki so se bojevali več kot desetletje, in bilo je kot v najhujši nočni mori. Z vlado povezane tolpe so nam napovedale vojno, z vlado, ki samovoljno sprejema nove zakone mimo vseh pravil. Razdalja do dialoga z njimi je dolga kot razdalja med Bližnjim Vzhodom in Marokom.
Na nek način je za nas zanimivo opazovati, kako se ta vlada odmika od demokracije. Demokracije je konec.
Tega jutra, ne morem se niti spomniti kateri dan in katera ura je bila, je hrup napolnil ulico, hrup spalnic, ki so bile uničene, ljudi, ki so bili iz postelj vrženi na cesto skoraj goli. V tem trenutku so ljudje razumeli, kaj je tiranija. Kljub hrupu smo se vsi zbrali tam. Na ulici. Borili smo se za svoj prostor. Kajti Rog je pomagal vsakomur, ki je prišel v Slovenijo, z namestitvijo, hrano in oblekami. Toda Rog je zdaj uničen. Kljub temu, da je tukaj še vedno nešteto ljudi, ki potrebujejo to pomoč, pa je zdaj ne bodo mogli dobiti.
A želim povedati nekaj: Še vedno smo tu. In še vedno se bomo bojevali proti tej tiraniji, vse dokler je ne bo konec.
S, Sirija