Rog moj dom

V tem trenutku sem zelo jezen in razburjen, saj sem izvedel, da so porušili prostor, kjer sem dolgo časa živel s svojimi dobrimi prijatelji. Zelo mi je žal za to in rad bi se jim zahvalil za vso pomoč, ki so mi jo nudili, od bivališča, do oblek, hrane in pijače. Sam nimam dovoljenja za prebivanje v Sloveniji. Policija mi je izdala odločbo, s katero se lahko nahajam na območju Republike Slovenije, vendar nimam pravice do dela, do socialne podpore ali do namestitve. Hkrati so mi prepovedali, da zapustim Slovenijo. Če ne bi spoznal teh prijateljev, ne vem, kako bi preživel. Sočustvujejo z mano kot bratje.

Prostor, ki je bil uničen, je zame kot muzej. Ti ljudje so pomagali meni in vsem drugim migrantom. Sploh ne morem govoriti zaradi uničenja, ki se je zgodilo. Vse spremljam preko socialnih omrežij, izza zidov Centra za tujce v Postojni. Vse, kar hočem reči je, da si tukaj vsi želimo, da bi bili tisti, ki so bili aretirani, čim hitreje izpuščeni. Kajti mi vemo, kako je biti aretiran in zaprt. Za nič.

Materialistična miselnost v družbi izruje vse dobre človeške in moralne vrednote in ustvari gozd, v katerem močnejši žrejo šibkejše. Toda nikoli ne bomo pozabili na ljudi, ki so nam pomagali.

Anoir, Alžirija

20.1.2021