Člani in članice komisije, predstavniki Mestne občine Ljubljana, predstavniki Ministrtstva za notranje zadeve in policije,
z nekaterimi izmed vas smo se srečali v tej sejni sobi 12. novembra, ko smo z Delovno skupino za azil Ambasade Rog predstavili naše poročilo v zvezi z dogajanjem v Centru za tujce. Spet drugi ste konec novembra v pisarnah prejeli našo brošuro “Smernice za novo migracijsko politiko”, tretji pa ste decembra prejeli naše poročilo Komisiji proti mučenju Združenih narodov, ki smo ga pripravili z Delavsko svetovalnico. Razgovori in sestanki ter vsi delovni procesi so kakopak potekali v Ambasadi Rog, ki je bila v zvezi s tem večkrat izpostavljena v medijih – nazadnje 18.1.2021 v Dnevniku. In čeprav se mnogi med vami morda ne strinjate z vsebino našega dela, pa verjetno med vami ni sporno, da organizacija Ambasada Rog obstaja in je aktivna. Edini ljudje, ki temu dejstvu oporekajo, so zastopniki Zorana Jankovića na Mestni občini Ljubljana in predstavniki policije.
Zato nas zanima, od kje Mestni občini Ljubljana informacije, da smo naše prostore zapustili? Kateri so tisti “znesljivi viri”, na katere se sklicuje župan? Kako so ti zanesljivi viri uspeli spregledati vse javne objave na naših javnih internetnih straneh, vse medijske objave in celo pošto poslano na MOL komaj tedne pred evikcijo? Kateri viri so uspeli spregledati, da je malo pred evikcijo policija pospremila gasilce v enega izmed delujočih rogovskih ateljejev na pregled dimnika? Kateri viri so uspeli spregledati dejstvo, da med Rogom in Mestno občino Ljubljana še vedno teče sodni postopek, v katerem MOL sam trdi, da osebe bivajo v Rogu in da so jih sami videli!
Po čem je torej župan sklepal, da smo Rogovci sredi vsega tega magično izpuhteli v zrak? So morda njegovi zanesljivi viri šli pogledati naše prostore? V tem primeru so morali spregledati, da je 18.1.2021 še ob 20h zvečer član društva v prostor Ambasade Rog zlagal drva – da so bile prižgane vse luči in se je kadilo iz dimnika, tako kot vse dni pred tem. Spregledati je moral parkirana vozila, študente, ki so v dnevih pred evikcijo v prostorih opravljali individualno prakso, serijo individualnih svetovanj z begunci, spregledati je moral celo, da v prostoru bivata dve mački, ki sta sterilizirani in čipirani na ime članice društva.
Ali naj torej res verjamemo županu, da je naša organizacija skupaj z vsemi ostalimi Rogovci na vrat na nos zapustila prostore, pri tem pa pozabila odnesti vso svojo opremo, dokumentacijo, denar in celo domače živali? Naj verjamemo, da so sosedje in policisti zadnji mesec dni v Rogu videvali duhove? Ne, tega ne moremo verjeti. Še posebej zato ne, ker za županovo vztrajanje pri teoriji, da je bil Rog izpraznjen, obstaja bistveno bolj smiselna razlaga.
Županu so se namreč z odločbo Okrajnega sodišča v Ljubljani 23. oktobra zaprle še zadnje možnosti, da po pravni poti vzpostavi posest nad celotnim Rogom, dokler tam delujejo rogovski kolektivi. To razloži, zakaj se je morala v interpretaciji MOLa polna tovarna čez noč spremeniti v zapuščeno. Nenadoma je župan nehal zasledovati izvršbo nad Rogovci, ker je vedel, da je ne more dobiti. Preostala mu je le še ena možnost: pretvarjanje, da Rogovcev sploh ni. In tako so mu po petih letih neuspelega pravdanja nenadoma “zanesljivi viri” prišepnili, da je druga stran pravdnega postopka čez noč čudežno izginila.
V luči te odurne laži zato ponovimo jasno dokazljiva dejstva: da Rog ni bil prazen, pač pa so ga redarske službe po naročilu MOL izpraznile. Zasebne službe so ob asistenci policije brez izvršbenega naloga in brez predhodne najave vdrle v aktivne prostore, v katerih so bili ljudje, njihovo osebno imetje in živali, ter jih nasilno odstranili. Rušenje se je začelo, še preden so bili lastniki obveščeni in predmeti odstranjeni. Fotografije porušenih in razmetanih prostorov so nato post factum služili MOLu kot dokaz, da so prostori bili “že zdavnaj” zapuščene narkomanske luknje.
Medtem smo posestniki, tudi člani in članice Ambasade Rog, pred vhodom zaman zahtevali dostop do naših stvari. Vstop nam je preprečevala policija – ob zahtevi, da nam pokažejo izvršbeni nalog, je le-ta molčala. Enako so storili varnostniki na vratih in odvetnik MOLa Klavdij Novak. Ko smo jih obvestili, da so v rušeči se stavbi naše mačke, so nonšalantno odgovorili, da “bodo že nekam pobegnile”. Pokazali smo jim 84. člen Stvarnopravnega zakonika, po katerem lahko lastnik po svoje živali vstopi celo na tuje zemljišče, a so nas ignorirali (na koncu so organizacije za zaščito živali vendarle dosegle, da so 10 ur kasneje na teren poslali osebje iz zavetišča). Naših predmetov do danes nismo prejeli, kljub številnim prošnjam in poslanim obrazcem. Iz posnetkov je razvidno, da se je oprema metala skozi okna v dež in blato. Na MOLu bodo seveda odgovorili “Kakšna oprema? Prostori so bili zapuščeni, notri so bile le smeti…”
Motive, ki so župana potiskali v ilegalno dejanje seveda poznamo: frustracija nad neuspešnimi tožbami in neuresničenim projektom Centra Rog, maščevalnost zaradi izgube projekta Evropske prestolnice kulture, jeza nad kritikami, ki so iz Roga prihajale na račun njegovega županovanja… Toda da bi se osebni politični obračun mestnega voditelja dejansko spremenil v ilegalno dejanje samovolje in kršitev človekovih pravic, je njegovi volji moralo kloniti še vrsto odgovornih oseb, ki so izpeljali nezakonito evikcijo, krajo predmetov in ogrožanje življenj. Laži o izpraznjeni tovarni so morale slediti varnostne službe, zavedajoč se, da nimajo nikakršnih pooblastil odstranjevati ljudi in zasegati zasebne predmete. Slediti ji je morala policija, ki je pod pretvezo varovanja javnega reda in miru asistirala pri ilegalni operaciji in s pomočjo nasilja pomagala vzpostavljati ilegalno gradbišče. In slediti ji je moral tudi del občinske uprave, njena PR služba in odgovorni na področju kulture.
Zato pozivamo komisijo, da temeljito preišče, kdo so bili županovi “zanesljivi viri”, kdo je koordiniral ilegalno operacijo in kdo vse je sodeloval pri množičnih kršitvah pooblastil in barbarskem urbicidu, ki smo mu bili priča 19.1.2021. Pozivamo tudi, da se nemudoma povrne škoda in preneha z uničevanjem prostorov in lastnine, projekt Center Rog pa mora ponovno postati predmet javne razprave – zdaj namreč ne gre le za nesmotrno in slabo zamišljeno porabo javnih sredstev, ampak projekt, ki je v temelju zaznamovan z zločinom nad mestom in njegovimi prebivalci.