Jebeni šef

Če ne bom dal tega iz sebe, me bo zadušilo.

Zgodilo se je 3. avgusta. Dan sem začel prav dobre volje. Delam kot dostavljalec. Dobra volja je zame nenavadna, saj sem velikokrat utrujen in potrt. Tokrat pa sem, medtem ko sem čakal na dostavo, klepetal s prijatelji in bil vesel.

Potem sem dobil naročilo. Hrano sem moral odpeljati iz McDonaldsa na Čopovi do Restavracije Balthazar na Cankarjevem nabrežju, kjer jo je naročila ena izmed zaposlenih.

S kolesom sem se torej pripeljal pred restavracijo in po telefonu poklical stranko. V tem pa se je za mano pojavil nabit bodybuilderski tip in me grobo porinil. “Kaj delaš tukaj?” me je nadrl. Srce mi je začelo razbijati, odvrnil sem, da čakam na stranko. “Pri nas nimamo dostav,” je bil še bolj agresiven, “Takoj odidi!” Rekel sem, da imam tukaj stranko in da ne bom odšel, dokler ne opravim svojega dela in ji ne izročim hrane. Do zdaj so že vsi gostje v restavraciji gledali, kaj se dogaja, prav tako je od daleč opazovala natakarica, ki je naročila hrano, vendar se je držala ob strani in ni posegla v najino prepiranje. Počutil sem se tako ponižanega, da bi najraje zajokal od sramu. Samo opravljal sem svoje delo, zdaj pa vsi gledajo, kako nekdo hruli na mene kot da sem naredil ne vem kaj.

Ker mi je začel groziti, sem mu rekel: “Pa kdo si ti, da se tako pogovarjaš z mano?”

Naduto se je zravnal in mi zasikal: “Jaz sem jebeni šef te restavracije!”

V tem trenutku mi je prikipelo, popolnoma sem izgubil kontrolo nad samim seboj. Začel sem kričati na tega tipa: “Toliko let sem že tukaj in garam kot živina, pa se moram vsak dan soočati s takimi kreteni, ki ne premorete niti osnovnega spoštovanja. Kaj me briga, če si ti jebeni šef te restavracije, jaz sem pa jebeni dostavljalec in spoštuj me! Ne pristopiš k človeku kot buldog, samo zato, ker si jebeni šef!”

Drl sem se kot nor in postalo mu je nerodno pred gosti, zato me je želel pomiriti, na pol se je celo opravičil, a bolj zato, da preneha s sceno, ki kazi večerjo njegovim strankam.

Odmaknil sem se na stran in še enkrat po telefonu poklical natakarico, ki je naročila hrano iz McDonaldsa. Prišla je po paket, nekaj sem ji hotel reči a me je hitro prekinila: “Nočem se pogovarjati o tem, samo hrano mi daj in pojdi.”

Po tej dostavi se je delovni dan zame končal. Tako sem bil razburjen, da sem odšel domov, jokal sem se od ponižanja, jokal sem se od besa nad to krivičnostjo in celo noč nisem spal. Kako si lahko nekdo, ki je na boljši poziciji, vzame pravico, da druge obravnava kot smeti? Človek sem. Delam. Garam vsak dan. Imam tisoč problemov na svojih ramenih. Trudim se. Zaslužim si spoštovanje, tudi če nisem nek jebeni šef neke jebene restavracije.

Za konec pa še ena druga prigoda. Nekega dne sem končal z delom in si naročil pizzo v neki pizzeriji. Povedal sem jim, da jo bom prišel kar sam iskat. Prišel sem tja, a ker sem bil še vedno v majčki moje dostavljalske firme, so me odslovili, češ da nimajo nobenega naročila za dostavo. Povedal sem jim, da to ni za dostavo, da sem naročil zase. Da bom vzel pizzo in si jo odpeljal domov. Ne kot dostavljalec ampak kot lačen človek, ki si je naročil po službi pizzo. Nikakor me niso razumeli in vztrajali so, da nimajo nobene dostave in naj grem. Na koncu je tako tudi bilo, saj sem moral restavracijo zapustiti brez svoje pizze. Očitno lahko hrano dostavljam samo za druge, sam pa naj grem spat brez večerje.

N, Palestina