Na avtobusu

Pred dnevi sem se s prijateljem vračal iz centra Ljubljane v Azilni dom Vič. Ura je bila že pozna in mudilo se nama je, da ujameva čas, do katerega moramo biti nazaj v azilnem domu. To je ob desetih zvečer.

Na postaji Pošta sva vstopila na avtobus. Moj prijatelj je plačal vožnjo z urbano, sam pa sem ugotovil, da na moji kartici ni več denarja. Kljub temu sem se vsedel, saj nisem imel druge – moral sem priti ob uri nazaj v azilni dom.

Voznik naju je opazil. Dvignil se je iz svojega sedeža in odločno zakorakal do naju. Ukazal nama je, da zapustiva avtobus, ker nisva plačala za vožnjo. Poskušal sem mu razložiti, da sva begunca in da se nama zelo mudi domov, ker ne želiva kršiti pravil azilnega doma. Ponudil sem mu, da lahko za vožnjo plačam z denarjem, samo naj mi dovoli, da nadaljujem svojo pot. Rekel je, da ne bo vzel mojega denarja in da naj izgineva iz avtobusa. Moj prijatelj ga je vprašal, če mora iti tudi on, kljub temu, da je plačal. Voznik je rekel, da morava iti oba.

Ker se nisva takoj izkrcala, ampak sva želela vztrajati pri tem, da najdemo neko skupno rešitev, se je obrnil, zaklenil vrata avtobusa in poklical redarje. Vsi ljudje smo sedeli in čakali. Ko so prišli redarji, je voznik odprl vrata in izpustil ven ostale ljudi, za njimi pa je ponovno zaklenil vrata, tako da sva na avtobusu ostala samo še midva in redarji. Postalo mi je neugodno in rekel sem jim, naj pokličejo policijo. Policisti so zadolženi za nas begunce in naj uredijo to zadevo, kajti vedel sem, da bova imela težave, ker bova zamudila v azilni dom.

In so poklicali policijo.

Ko so prišli policisti, jim je voznik odprl vrata, da so lahko vstopili v avtobus. Najprej so govorili z voznikom, nato z redarji, nato pa še z nama. Vse sva jim razložila – da nisva želela storiti nič slabega, samo želela sva se vrniti pravočasno v azilni dom, ker nisva hotela kršiti pravil. Povedala sva, da sva sama prosila, naj jih pokličejo, ker so naju zaklenili na avtobus in sva potrebovala pomoč, da se izvlečeva iz te čudne situacije. Policisti so nato odšli še enkrat do voznika in do varnostnikov, nato pa so prišli nazaj in mi izročili kazen za 200 eur.

Zdaj me pa zanima, ali se to dogaja tudi drugim ljudem ali se je zgodilo nama, ker sva temnopolta? Bila sva šikanirana pred celim avtobusom ljudi. Pa sploh nisva želela nič slabega. Ves čas sva se obnašala spoštljivo in želela na miren način razrešiti nesporazum.

A, Nigerija