Če sem iskren, je bilo pomagati po poplavah radostna izkušnja, ki me je napolnila z upanjem. Nisem mogel samo sedeti in gledati ljudi, ki so klicali na pomoč in potrudil sem se po najboljših močeh, da nekaj prispevam. Na moje presenečenje sem zaradi tega prejel toliko ljubezni od soljudi, da še danes razmišljam o teh dnevih.
Delo po poplavah mi je tudi pomagalo odmisliti vse stvari, ki sem jih dal čez na Hrvaškem in ki so me pahnile v depresijo. Tam so me kot migranta zaničevali in mi poskušali streti duha, zaradi česar še danes težko spim.
Kmalu po tem obdobju v poplavljeni vasi, ki mi je vlilo vero v to, da sem lahko sprejet in spoštovan, pa sem dobil odločitev Slovenije, da moram nazaj na Hrvaško. Pritožil sem se, a je tudi sodišče povedalo isto. To je zelo slabo, saj si ne morem zamisliti, da bi šel še enkrat skozi isti pekel. Človek sem in potrebujem mirno in zdravo življenje. Slovenija je kraj, kjer bi rad ostal, saj sem tukaj od ljudi prejel ljubezen in toplino, brez rasizma in zaničevanja.
Našel sem tudi službo v gradbeništvu in sem zadovoljen. Sem del družbe in lahko pozabim na ostale skrbi. Upam, da mi bo Slovenija dala priložnost, ne pa da me bo izgnala.
Arinze Bauldwin Anamuduihe, Nigerija
Leave a Reply