Moje ime je Jeannette Emerimana in prihajam iz Burundija. Preden sem zbežala iz države, sem bila študentka na fakulteti. Zdaj sem prosilka za azil v Sloveniji in živim v azilnem domu v Logatcu. Sem zaposlena kot čistilka na Petrolu na bencinski postaji Lom 1.
Poleg svoje službe delam še kot statistka za razne reklame ali filme, pred kratkim sem dobila tudi svojo prvo večjo vlogo. Znam tudi delati pričeske, predvsem afriške kitke in rada urejam lase vsem svojim prijateljem.
Moje bivanje v Sloveniji se je pričelo zelo stresno. Naj povem, da sem prišla sem s svojim bratom. Kmalu po prihodu so naju obvestili, da naju bodo poslali nazaj na Hrvaško. Tam sva doživela zelo grozne stvari. Ko so bratu poslali obvestilo, da ga bodo naslednji dan odpeljali, se je tako prestrašil, da je pobegnil iz države. Upal je, da bom odšla z njim, vednar sem se odločila, da bom ostala in se borila. Zapustil me je v paniki. Še zdaj nama je obema zelo hudo, da sva se morala ločiti na tak način.
Moja trenutna situacija je taka, da nisem več v nevarnosti, da bi me odpeljali na Hrvaško. Še vedno pa nisem prejela odgovora glede moje prošnje za azil. Rada bi se zahvalila moji učiteljici slovenščine Anji, ki mi ves čas stoji ob strani, me spodbuja, motivira in mi vliva pogum, brez katerega ne bi zdržala. Resnično si želim, da bi dobila dovoljenje za bivanje v Sloveniji, saj se tukaj počutim dobro. Delam, učim se jezika, imam prijatelje.
V službi sem spoznala veliko dobrih ljudi, drugih delavcev, ki delajo na bencinski postaji. Vsak dan lepo pozdravijo, vprašajo, kako sem, se pogovarjajo in jih zanima vse o meni. V prostem času se družim z drugimi prijatelji, kuham, grem malo po trgovinah. Vse kar si želim je, da bi imela mirno življenje, nekoč nadaljevala s študijem, imela delo in družino.
Jeannette Emerimana, Burundi
Leave a Reply