7. junija smo bili priča rasističnemu shodu v centru Ljubljane, ki ga je organizirala neonacistična skupina Slovenska obrambna straža oziroma SOS. Udeležilo se ga je okoli 50 ljudi (30 po pričevanjih očevidcev, 70 po poročanju medijev, vzmemimo torej prerez). Vzklikali so antimigrantska gesla, se šopirili z nacističnimi simboli in pozivali k sovraštvu do tujcev in drugače mislečih.
Sprehodimo se po časovnici tega shoda.
Nekaj dni pred shodom so SOS po svojih internih kanalih napovedali protest proti “migrantskemu kriminalu”. Pred tem je bil sicer kriminalni dogodek, na katerega so se sklicevali – to je domnevno posilstvo v Tivoliju -, že demantiran s strani medijev. Dogodek se v resnici ni zgodil, pač pa je šlo za fake news, ki so ga razširili desni strankarski mediji, organizatorji protesta pa nanj reagirali.
Potem pa se je v tednu pred protestom kot naročeno zgodil nov medijski škandal: napad na šolarko na avtobusu na Viču s strani 24-letnega tujca, ki naj bi jo porezal z ostrim predmetom. Zaradi tega incidenta je policija sklicala tiskovno konferenco in poleg omenjenega navrgla še domnevni napad oborožene maroške tolpe na alžirskega državljana na Metelkovi. Skratka, nenaden izbruh migranstkega kriminala je policija zaznala tik pred shodom SOS. In tik pred evropskimi volitvami.
A kot je kasneje razkrila Mladina, je tudi okoli teh dogodkov veliko nepojasnjenega in se vsekakor niso zgodili v obliki, kot so o njih poročali policija in mediji. Prejšnji petek je policija tudi uradno potrdila, da je preiskava pokazala, da do škandaloznega dogodka na avtobusu sploh ni prišlo. Nobenega napada ni bilo! Čemu potem tiskovna konferenca še pred ugotovitvami preiskave?
Nekdo znotraj policije je očitno poskrbel, da je v koordinaciji s skupino SOS teden pred evropskimi volitvami potekal v znamenju migrantskega kriminala. In kot vidimo, takšno načrtno plasiranje zgodb v medije ni novost.
Kakšne pa so bile takojšnje posledice te medijske histerije okoli izmišljenega dogodka? Nek naključno izbrani državljan Maroka, ki je bil takrat na avtobusu na poti nazaj v azilni dom, je bil zaprt v Center za odstranjevanje tujcev in je tam še danes. Tanja Fajon je dirjala v Maroko in se dogovorila za deportacijo VSEH maročanov (ne le ‘kriminalcev’). Na volitvah za Evropski parlament pa so prepričljivo slavili SDS, ki so svojo kampanjo gradili prav na protimigrantski politiki.
A vrnimo se na shod SOS, ki se je zgodil dva dni po medijskemu bumu in policijski tiskovni konferenci. Ljubljana je bila na ta dan polna policije. Kot nekakšna militarizirana cona. Seveda smo nekateri naivno mislili, da so želeli policisti zaščititi tujce pred nasiljem SOS. Toda motili smo se. Policisti so bili tam, da bi zasledovali usmeritve ministra in ministrice glede proaktivne vloge države pri “zagotavljanju pravice do mirnih protestov” in uresničevali “z ustavo zagotovljene pravice do svobodnega izražanja ter do mirnega zbiranja in javnih zborovanj”, kot so za medije povedali na PU Ljubljana. S protiustavno vsebino shoda (poveličevanje nacizma, sovražni govor in pozivi k pogromom) se niso ukvarjali.
Kar je ostalo prikrito očem javnosti, pa so bile policijske marice in avtomobili, ki so obkolili azilni dom Vič. Menda za zagotavljanje varnosti. Seveda večina ljudi v azilnem domu ni niti vedela za protest SOS na drugem koncu mesta in so se spraševali, zakaj je naokoli toliko policijskih avtomobilov. Nekdo jim je povedal, da bodo policisti naredili racijo po celem azilnem domu, preiskali sobe in jih vse deportirali. Nastala je vsesplošna panika. Kot smo že omenili večkrat: tujci se veliko bolj kot mlečnih mulcev iz SOS in podobnih vard bojijo policije. Upravičeno. SOS jih lahko zgolj pretepejo, policija pa jih lahko deportira in jih s tem iztrga iz kroga sodelavcev, prijateljev in vsega drugega, kar jim omogoča varnost in dostojanstvo. Shod SOS se je izkoristil, da je policija izvedla svoj prikaz moči nad prosilci za azil in za en večer obkolila njihovo bivališče.
A kljub temu, da je bilo mesto okupirano s stani policije, da bi zagotavljali red in mir (in ustavno pravico nacistov do izražanja), je uspelo SOSovcem na ta večer napasti delavca / prosilca za azil iz Maroka. In to v centru mesta, na Kotnikovi. Dogodek je bil prijavljen na policijo, a ta kljub temu zatrjuje, da ni na ta dan prišlo do nobenega kršenja reda in miru s strani udeležencev shoda.
Ob tem naj povemo še to, da pripadniki SOS (ali njim podobni ljudje) redno nadlegujejo prosilce za azil na Viču, ko se le ti v večernih urah vračajo iz služb. Škropijo jih s solzivcem, nanje spuščajo pse, jih tepejo. In to na Viču, ki naj bi bil pod strogim drobnogledom policije. Obstajajo celo policijske delovne skupine, ki poostreno nadzorujejo to območje, pa jim takšni dogodki vendarle uidejo izpred oči. Delavci / prosilci za azil se za prijavo na policijo ne odločijo, ker se bolj bolijo policije kot nadlegovalcev. Ker policisti očitno bolj varujejo naciste, da se izražajo, kot pa nadlegovane tujce.
S strani vladnih strank je po shodu SOS prišla pobuda, da se zaostri zakonodaja glede uporabe nacističnih simbolov. To priseljencem ne pomaga prav nič. Tudi če se zatre popolnoma vsako poveličevanje nacizma v javnosti, bodo še vedno podvrženi rasnemu profiliranju s strani policije, deportacijam na Hrvaško ali v izvorno državo, diskriminaciji na nepremičninskem trgu, itd… Prav tako se s takšnimi dejanji ne bo ustavilo skrajne desnice, ki kolaborira z desnimi strankami in tudi policijo.
Rešitev proti vzponu nacizma ni v simbolnih dejanjih ali povečevanju policijskih pooblastil, ampak v preobratu migracijske politike. Namesto da se begunce in tuje delavce kriminalizira, bi jim država morala omogočiti ureditev svojega bivanja in dostojno vključitev v družbo. A tega naša liberalna politika do sedaj še ni bila zmožna. Zato je vse, kar počne, le polaganje rdeče preproge nacistom, rasistom in šovinistom, ki počasi a vztrajno korakajo na oblast – tudi s pomočjo slovenske policije.
Leave a Reply