21. oktobra, smo v ZRC SAZU organizirali javno konferenco z naslovom ‘Migracije, delo, azil’.
Govorili smo o položaju tujih delavcev v Sloveniji. Delavci, ki smo tukaj prosilci za azil, smo kljub svojemu velikemu trudu in uspehih pri vključevanju v družbo še vedno podvrženi okrutnim mehanizmom deportacij (na Hrvaško ali v matične države), migrantski delavci z vizami pa se soočamo s hudim izkoriščanjem in onemogočenemu dostopu do integracije. Tudi sami se kaj hitro lahko znajdemo v nedokumentirani situaciji in smo deportirani, kljub temu da smo bili povabljeni. Ta absurd je lepo v svojem komentarju povzel novinar Dnevnika Gašper Stražišar: “Ministrstvo za delo delavce uvaža, Ministrstvo za notranje zadeve jih pa izvaža.” In delavci še naprej ostajamo v popolnoma podrejenem odnosu do države, brez možnosti, da bi postali del družbe, kateri prispevamo.
Ker menimo, da bi se pristojni lahko učili tudi iz naših izkušenj, smo predstavili nekaj predlogov, kako rešiti negotovi položaj delavcev, ki nas država sicer krvavo potrebuje. V prvi vrsti gre za ustavitev deportacij, zmanjšanje birokratskega izživljanja in za omogočanje pogojev, da delavci lahko ostanemo in se vključimo.
Naše predloge so s svojimi dragocenimi prispevki podprli tudi gostje konference Anka Rode iz Zavoda za zaposlovanje, Goran Lukič iz Delavske svetovalnice, Jernej Meden iz Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Tereza Novak iz Gibanja Svoboda.
Glede na to, da obstaja tako v družbi kot v politiki velik konsenz glede potrebe po ureditvi našega položaja, pričakujemo, da bodo naši glasovi slišani.
Tukaj smo!
Foto: @piksiwork & Floribert Bigirimana
Leave a Reply