V Bosni sem bile že mesec in par tednov, ko sem poskušal vstopiti na Hrvaško. Okoli petnajst nas je v skupini brez prestanka hodilo kar dvaindvajset ur, ravnali pa smo se po zemljevidu na telefonih. Končno smo prečkali reko in prispeli do meje, kjer so nas prestregli policisti. Ko smo jim povedali, da želimo na Hrvaško, se je eden izmed njih zasmejal ter me oklofutal. Nato so nas hudo pretepli; mojega prijatelja so celo držali za glavo ter nanj urinirali. Neka policistka je predlagala, naj nas pošljejo nazaj čez mejo, kar so tudi storili, še prej pa so polomili naše telefone in nam vzeli prtljago.
Drugič sem potoval v skupini s fizičnim zemljevidom, zato smo ubrali drugačno pot: dva dni smo hodili blizu gorovja in spali ob cesti. Nato smo znova srečali policiste, zopet so nam pobrali vso prtljago ter nam uničili mobilne telefone. Vzeli so mi tudi zimsko jakno, spodnje sloje oblačil ter kavbojke – pustili so me oblečenega le v spodnje hlače ter majico. Zaman sem prosil, naj mi vrnejo vsaj zimsko jakno. Nato so nam rekli, naj se vrnemo v Bosno. Povedali smo jim, da nas bodo na meji morda ubili, zato se ne moremo vrniti, nakar je eden izmed policistov nameril pištolo v zrak in ustrelil, mi pa smo se iz strahu razbežali. S prijateljem sva poskušala najti varno zatočišče, ko se naju je neka gospa usmilila ter naju zapeljala do meje.
V tretje sem vendarle uspel priti na Hrvaško, kjer so me v Zagrebu ustavili trije policisti ter od mene zahtevali dovoljenje za prebivanje. Povedal sem jim, da iščem varno državo, ki bi me sprejela. Rekli so, da sem v državi nelegalno, me aretirali ter odpeljali na policijsko postajo. Eden izmed policistov me je pričel porivati, ker sem hodil prepočasi, moje noge so bile namreč otečene od hoje, kar sem mu tudi pokazal. Ker so mimoidoči želeli snemati dogajanje s telefoni, je vendarle prenehal. Na postaji so me preiskali in me zaprli v celico za štiri ure. Prosil sem jih za protibolečinske tablete, ker so me bolele noge, ampak se za moje prošnje niso zmenili. Nato so nas prestavili na drugo policijsko postajo ter nas vsakega posebej popisali; povedal sem jim, koliko sem star in od kod prihajam, prav tako pa sem omenil tudi svojo spolno usmerjenost, zaradi česar sem moral zapustiti svojo državo.
Odpeljali so nas v azilni dom, kjer so mi odvzeli prstne odtise, brez da bi mi povedali, da s tem zaprošam za azil. Mislil sem, da je to le del postopka, saj so mi jih odvzeli tudi v Bosni. Zopet sem poskušal prositi za protibolečinske tablete, saj sem težko stal, vendar sem bil le nastanjen v sobo. V slednji je bilo stranišče zamašeno, kar sem povedal na recepciji in zaprosil za novo sobo. Zaposleni se mi je smejal ter navrgel, da bi rad videl stranišče, ki ga uporabljam v Afriki. Rekel je tudi, da ne bi smel biti na Hrvaškem ter da imam štiriindvajset ur, da zapustim državo. Očitno je bil tudi seznanjen z mojimi razlogi za azil, saj me je ozmerjal z besedo »peder«. Tisto noč sem prespal v sobi z zamašenim straniščem, brez protibolečinskih tablet ali kakršne koli druge zdravstvene pomoči. Slednje nisem prejel niti naslednje jutro. Zaradi tega in vseh preteklih izkušenj na Hrvaškem nisem vedel, kaj se bo zgodilo z mano, če ostanem, zato sem se odločil oditi v Slovenijo. V skupini prijateljev sem peš odpotoval do meje, z zemljevidom na mobilnem telefonu. Tukaj smo bili pred nastanitvijo v azilni dom vsi zdravniško pregledani, sam pa sem prejel protibolečinske tablete in kremo za noge.
Na Hrvaško se nočem vrniti, ker se bojim, da bi me ob ponovnem vstopu ustrelili. Vse, kar si želim, je živeti v državi, ki bi me sprejela ne glede na barvo kože in mojo spolno usmerjenost. Hrvaška je država, kjer mi takšne priložnosti niso dali, kot mi jo je dala Slovenija. Kjer so policisti nasilni, ljudje pa me zmerjajo zaradi spolne usmerjenosti, tam ne morem biti varen.
V Sloveniji se počutim dobro, ljudje so do mene zelo prijazni. Rad bi ostal in s svojim delom prispeval k razvoju te države. Moje sanje so, da bi si uredil mirno in stabilno življenje, da bi nekoč v prihodnosti odprl svoje podjetje in da bi dokazal tej družbi, da smo tujci lahko njen pozitivni sestavni del.
X
Leave a Reply